PrimožGrahelj's blog: Prečenje Polovnika

V četrtek zjutraj se dva odpeljeva v Log Čezsoški, kjer začneva s hojo še pred sončnim vzhodom. Tu je mrzlo in vse je prekrito z belo prevleko. Po prb. 15 minutah hoje ob Soči (smer Trnovo) zavijeva levo na mulatjero, ki naju vodi daleč proti desni, nato pa naredi ovinek in naju vodi daleč proti levi. Tu je že precej topleje, tudi sonce naju že greje. Udobni mulatjeri slediva proti lovski koči, kjer se le ta konča. Zavijeva levo in nadaljujeva po dobri stezi nad prej omenjeno kočo. Nekoliko strmejša pot vodi navzgor in pripelje pod Veliki Polovnik (1471 m). Skočiva na ta vrh, nato pa nadaljujeva po grebenu. Pogledi so vse lepši, saj je svet tu bolj odprt. Preko Vrha Travnika (1476 m) in Nad Pečem (1458 m) prispeva v strnjen gozd. Ta del poti je (vsaj zame) eden lepših: steza naju vodi nekaj metrov pod grebenom na severni strani skozi prijeten bukov gozd. Medtem se levo odcepi stezica proti dolini, midva pa nadaljujeva po stezi na Špik (1482 m). Z njega sva se spustila na manjše sedlo, nato pa nadaljevala vzpon na Pirhovec (1660 m). Malo hodiva po južni, malo pa po severni strani, kjer je nekaj malega snega. Ko doseževa greben sva hitro na vrhu. Meglice in vrhovi nad njo pričarajo čudovito sceno :). Po pavzi sestopiva na drugo stran. Sprva je steza malce izpostavljena, nižje pa ni težav. Nad zapuščeno pl. Dolec zavijeva levo na vzpenjajočo se mulatjero, ki naju popelje navzgor proti grebenu. Po njem doseževa Veliki vrh (1764 m). Nadaljujeva po mulatjeri (mestoma nekaj snega), ki pa se na robu konča. Tu se začne zahtevnejši del grebena, kjer moramo tudi malce poplezati. Stezica poteka v območju grebena (malce levo ali desno). Med potjo naletiva na čredo koz, ki se pasejo tu gori. Brez večjih težav se vzpenjava proti Krasjem vrhu (1773 m), kjer je čas za počitek. Sestopiva po poti mimo Snežne jame (severna pot). V zgonjem delu je še nekaj snega, ki nama ne povzroča težav. Nižje zavijeva levo po svoje direktno proti Debeljaku (1628 m). Malce iščeva in kar hitro najdeva udobno mulatjero, ki se v ovinkih spušča nazaj do markirane poti. Po njej sestopiva do križišča, kjer zavijeva levo proti pl. Zaprikraj in nadaljujeva mimo nje po cesti. Čez Mali Homec se spustiva do pl. Predolina, od tam pa nadaljujeva desno po spodnji cesti. Ko se konča nadaljujeva skozi pas mladega gozda do mesta, kjer se pot konča. Tu zavijeva desno v gosto mladje in hitro doseževa udobno pot, ki se spušča proti potoku Slatenik. Prekoračiva potok, kar ni ravno enostavno (poledenele ali mokre skale), nato pa slediva ozki stezici navzdol. Še dvakrat prečiva potok, obakrat je "zanimivo" hehe :). Nobeden ni pristal v vodi, tako, da je ok. Vmes opazujeva razne oznake in stezice ter se sprašujeva, kam vodijo (bo treba kaj raziskati). Ko prečiva nekaj podrtih grap (zahtevno) kmalu doseževa markirano pot na Golobar, ki je trenutno zaprta. Po kolovozu in cesti se še kar nekaj časa spuščava proti dolini. Ko prispeva na glavno cesto se že mrači. Tu spodaj je spet zelo mrzlo, a je vseeno lepo, saj je vse odeto v belo. Zavijeva levo in slediva cesti skozi Čezsočo proti izhodišču. Doseževa ga v slabi uri hoje (cca. 6 km ceste). Sledila je še vožnja proti domu.

Razmere: mestoma je nekaj malega snega, ki nama ni delal težav, večinoma pa je kopno. Nekaj odsekov ture je zahtevnih (greben Veliki- Krasji vrh, ob Slateniku). Stezicam se da slediti, tu in tam nam pomaga kak možic. Celotna tura je dolga in naporna z višinsko razliko večjo kot 2000 m.

Hvala za lepo in zanimivo turco :)