PrimožGrahelj's blog: Kal (2001 m) z okolico

V petek zgodaj zjutraj se s Silvijem odpeljeva do Vasi na Skali (Vrsnik), ki je najino izhodišče. Ob prijetnem jutranjem hladu se odpraviva po markirani poti proti Planini za Skalo. Pot lepo vijuga skozi gozd in je kar prijetna. Višje se pot položi in do križišča poti ni več daleč. Zavijeva levo v smeri 7 jezer (desno Komna) in se rahlo vzpenjava. V tem delu je pot travnata, trave pa so precej mokre od dežja in rose. Omenjeni poti slediva proti sedlu Velika Vrata. Preden ga doseževa postane svet bolj skalnat in poln kraških pojavov. Na sedlu zavijeva desno in nadaljujeva mimo konfina čez kratke skalnate pragove do roba, kjer se nama odpre pogled na zanimiv plato (v bližini jih je še nekaj), kjer je voda naredila svoje. Meni zelo zanimiv visokogorski kraški teren, ki pa je lahko tudi nevaren. Iščeva prehod naprej in najdeva ga na nasprotnem robu platoja. Od tu že vidiva najin naslednji cilj, to je vrh Škrila (1947 m). Hitro sva pod njim in gledava, kako se povzpeti stopnjo višje. Najprej pogledava izrazito grapo na desni, ki je težja, zato se raje vzpneva po levi, ki je lažja (pri zataknjenem kamnu; zahtevno, na vrhu je možic) in nadaljujeva po skalah proti vršni ploščadi. Slediva konfinom, nato pa zavijeva levo do bližnjega vrha Škrila, na katerem stoji možic. Po kratki pavzi nadaljujeva čez kraški teren do sedla, od tam pa po strmih travah in šodru do vrha Kala (2001 m), ki ga obdaja ruševje. Tu sledi daljša pavza in študija nadaljnje poti. Odločiva se, da poizkusiva v zahodni smeri proti Malim vratom. Iščeva najlažje prehode (malce bolj v desno, saj je levo stena) in možice. Vmes preplezava nekaj pragov. Nižje spet zavijeva desno in nato kmalu v levo pod steno Kala. Lažji teren naju pripelje blizu Malih vrat, kjer prečkava stezico med Dolom za Bajerjem in Pl. Poljanica in nadaljujeva v jugo-zahodni smeri po brezpotju čez mnogo hribčkov, ki so polni cvetja. Drživa se grebena. Ne da bi točno vedela kdaj prečkava vrh Nad Krnico (1882 m) in nadaljujeva po valovitem slemenu. Iz zadnjega kuclja naju čaka še nekaj strmega spusta in stopiva na markirano pot na Oslovi škrbini. Zavijeva desno in sestopava. Ker imava dovolj časa se ustaviva ob manjši zaplati snega, kjer naredim snežaka, ki je namenjen točno določeni posameznici (za gospo srednjih let hehe :)), ki se danes ni mogla udeležiti te ture, nato pa pridno sestopava naprej do križišča poti, kjer skleneva krog. Sledi še dobra ura sestopa po gozdni poti do izhodišča, nato pa še osvežitev v bližnjem potočku.

Razmere in težavnost: pot je kopna. Hodimo po markiranih poteh, nemarkiranih stezicah in po brezpotju, pomagajo nam možici. Mestoma je pot zahtevna, preplezati moramo nekaj skalnih pragov in stopenj. Na kraškem terenu previdnost ne bo odveč. Sicer pa lepa in zanimiva tura :)

Hvala Silviju za prevoz, slike, turo in dobro družbo :)