PrimožGrahelj's blog: V raziskovanju Hrušice

V nedeljo dopoldne me preseneti povabilo na potepanje nad Podkrajem. Tako se trije odpeljemo do omenjene vasi. Tam se usmerimo po markirani poti navzgor. Hitro smo na razcepu poti, kjer zavijemo levo (smer Križna gora). Burja nosi snežinke okoli nas, precej mrzlo je. Nekaj časa hodimo po travnatem kolovozu, višje gremo v gozd. Sledi strmejši vzpon in kmalu smo spet na razpotju; zavijemo levo v smeri Križne gore. Proti vrhu se nekoliko strmeje vzpenjamo. Strmina popusti šele na vrhu Križne gore (1168 m), kjer so žig, klopce in razgledni stolp. Zaradi vetra naredimo zelo kratko pavzo, nato pa nadaljujemo po markirani poti. Ob poti se povzpnemo do Školja, nato pa sledimo markacijam do kolovoza, kjer zavijemo desno in se vzpenjamo po njem še dobrih 5 minut do cerkvice Svetega Duha. Po kratki pavzi nadaljujemo po kolovozu, ki se rahlo spušča. Sprva so še markacije, nato pa jih na cesti spodaj zmanjka. Iščemo gor in dol. Markacij ni, zato se spustimo do spodnje potke in po njej prečimo daleč v vzhodu. Upamo, da bi ulovili vsaj markirano pot proti Javorniku. Nekaj časa iščemo po travnikih, a gosta megla in veter nas prepričata, da prenehamo z iskanjem in se vrnemo slabe pol ure nazaj do Svetega Duha. Vmes še na hitro nekaj pojemo. Od cerkvice se (tako kot prej) spustimo po kolovozu in smo še bolj pozorni. Nad cesto se na levo odcepi stezica (markacije se od tu ne vidi, saj je le na drugi strani drevesa; taka situacija se še ponovi). Od tu naprej se precej lovimo in iščemo markacije. Nekje so, pa jih spet ni, nagaja nam tudi slaba vidljivost. Pot gre večinoma po manjšem grebenu preko polomljenega drevja. Na čistini spet iščemo markacije; najdemo jih malce v levo in sledi strmejši vzpon proti naslednjemu vrhu. Ko se odpre dosežemo Srednjo goro (1275 m). Veseli smo, da smo jo dosegli. Nadaljujemo po kolovozu in skromni stezici. Nekaj časa ji sledimo, nato pa se spet malce lovimo. Preden pride pot na travnati rob, kjer se odpre pogled moramo zaviti levo in iskati markacije naprej. Dosežemo kolovoz, kjer nas puščica kmalu usmeri levo do znamenja. Tu spet iščemo markacije, ki so tu kar daleč narazen. Najdemo jo več 10 m višje na kolovozu, ki se strmeje vzpenja. Nekaj minut vzpona in dosežemo anteno na Streliškem vrhu (1265 m). Po kratki pavzi se spuščamo proti vzhodu. Malo se iščemo, a kar hitro pridemo do jase, kjer dosežemo SPP proti Javorniku. Juhu!!! :) prišli smo na bolje markirano pot. Tej poti sledimo sprva malce navzdol, nato pa navzgor do ceste, kjer kmalu zavijemo levo in ji sledimo proti Javorniku. Pred kočo zavijemo levo in se vzpenjamo proti vrhu. Stolp na Javorniku (1240 m) zgleda takšen, kot kdaj pozimi, ko veter nanj nanese sneg. Zaradi hladnega vremena hitro sestopimo nazaj do Pirnatove koče na Javorniku, od tam pa po kratki pavzi nazaj po markirani poti (SPP) do Podkraja. Večjih težav z markacijami tu ni, tudi v megli ne. Hodimo po gozdu, cesti, nižje po po kolovozu. Tik nad izhodiščem pridemo do razpotja, kjer smo dopoldne skrenili v drugo smer. Do avta ni bilo več daleč. Vrnemo se nazaj proti domu.

Razmere: poti so markirane; od Sv. Duha do stika s SPP smo se mestoma precej lovili; delno je bila to posledica goste megle, ampak večkrat smo opazili, da so bile markacije le na nasprotni strani dreves, zato se jih s te strani ne vidi, kar seveda otežuje delo planincem. Kakšna puščica ali tabla bi prišla zelo prav. Del poti je precej zasut s podrtim drevjem.

Hvala obema sotrpinoma za to zanimivo hribovsko pustolovščino :)