PrimožGrahelj's blog: Monte Monticello (1362 m) in Cimadors Alto (1639 m) ali fantazija v družbi Karnijskih veljakov

V soboto se odpeljeva do Moggio Alto (tudi Moggio di Sopra), kjer parkirava pri cerkvi. Peš se odpraviva skozi vas in iščeva začetek poti 421, ki se začne levo pred začetkom spusta na vzhodnem robu vasi (nekaj metrov naprej informativna tabla). Kar nekaj minut hodiva po cesti, da doseževa prvo markacijo. Strma betonska cesta se vzpenja do hiše, tik pred njo zavijeva levo na ožjo makadamsko cesto, po kateri se vzpenjava kar nekaj časa. Višje naju preseneti odcep desno za Crete da la Mont (816 m). Ta razgleden vrh doseževa v nekaj minutah. Še naprej se vzpenjava po ozki cesti, ki se pri vikendu konča. Naprej slediva stezi. Kmalu se v desno odcepi pot proti 418, midva zavijeva levo. Še malo vzpona nato pa prečiva pobočje proti levi (mestoma izpostavljeno). Kmalu sva na križišču, kjer zavijeva desno (smer Monticello). Hitro sva spet na razpotju (tabla na tleh, trakovi na drevesu). Zavijeva desno in hitro doseževa razgledni greben Creste delle Betule. Po njem nadaljujeva preko večih kucljev vse do križa na vrhu Monte Monticello (1362 m). Naokoli se bohotijo velikani (Zuc, Grauzaria, Sernio itd...). Fantazija (to besedo sem na tej turi uporabil ničkolikokrat:)). Po pavzi se spustiva po položni stezi do spodnjega križišča, od tam pa nadaljujeva s spustom po zelo prijetni poti proti škrbini La Forca. Ko jo doseževa zavijeva desno (pot 420). Malo vzpona in malo spusta je pred nama. Ko doseževa travnike sva na robu vasice Borgo di Mezzo (Srednja vas - majhna vasica z zanimivo cesto in stilom). Zavijeva levo, po nekaj metrih naju tabla usmeri desno po poti 418a. Pot se zmerno strmo vzpenja. Višje se položi in preči proti levi. Ko se odpre zagledava planino Casera Cimadors, ki je zgledno urejena (danes naj bi bilo to zavetišče). Zavijeva desno in nadaljujeva strmeje navzgor skozi gozd. Na manjšem sedelcu zavijeva levo (naprej pot proti Grauzarii) in skozi rušje doseževa zelo razgleden vrh. Wau! :) skoraj bi se lahko dotaknila Sernia in Grauzarie!!! Fantazija. Sledi pavza za hrano, razgledovanje, slikanje itd... Krasen dan imava, vidiva daleč naokoli. Eden bolj impozantnih je seveda Čukec (Zuc Dal Bor) s svojo pokončno obliko hehe :). Kar še bi bila na vrhu, a treba je sestopiti. Do vasice Borgo di Mezzo sestopiva po isti poti. Tam zavijeva desno in se povzpneva še do ene zanimive vasice, to je Morolz. Za njo pa sledi spust po cesti, ki je široka samo za en avto. Prečkava več grap in opazujeva tolmunčke, ki kar vabijo. Do Moggesse di La se spuščava (ceste je za cca. 3-4 km). Zanimive vasice, ki še imajo nekaj prebivalcev. Tam zavijeva levo in nadaljujeva po zanimivi poti. Ob poti opaziva slap pod nama. Na oni strani potoka sledi krajši vzpon do vasice Moggessa di Qua. Nekaj hiš je obnovljenih, nekatere pa so ostale take, kot jih je "naredil" potres leta 1976. Čakal naju je še položen, a ne ravno kratek vzpon čez manjše sedlo, kjer sva pokukala na ono stran proti izhodišču. Sledil je še spust, sprva po poti, nižje pa po cesti vse do izhodišča. Vmes se nama je odprl lep pogled na glavni greben Rezijanke (Alta Via Resiana) Za piko na i pa je sledil še postanek v Reziji pri Taveliki vodi. Fantazija :).

Razmere: poti so kopne in markirane. Pod Monticellom je pot mestoma izpostavljena. Dobro je imeti s seboj zemljevid. Celoten krog je kar dolg (slabih 25 km in čez 2000 višincev), lahko se ga skrajša. Izlet v te kraje močno priporočam.

Zahvala gre bratu za odličen izbor ture, slike in družbo, "bagiju" s portala hribi.net pa za idejo ob njegovi objavi :)