PrimožGrahelj's blog: Kraški rob: od Kojnika (802 m) do Lipnika (804 m)

V petek zjutraj se štirje odpeljemo do vasi Zazid, kjer parkiramo na tamkajšnjem parkirišču in se odpravimo skozi vas. Markacije in črte na tleh nas povedejo desno in kaj kmalu se vzpenjamo po makadamski cesti v smeri Železniške postaje. Po prb. 15 minutah smo na progi oz. postaji, tik za njo pa je križišče. Zavijemo levo in nadaljujemo po cesti oziroma kolovozu, ki se kmalu prične spuščati. Po nekaj minutah nas markacije povedejo desno na pešpot. Višje se nekoliko strmeje povzpnemo čez skalno stopnjo in kmalu prispemo na križišče, kjer zavijemo desno. Nekaj časa hodimo ob Kraškem robu, nato pa zavijemo v gozd in hitro smo na cesti, kjer zavijemo desno. Višje zavijemo levo mimo lovskega zavetišča. Malo naprej nas markacije popeljejo na bolj odprta pobočja. Prečimo travnata pobočja do gozdiča, skozi katerega prispemo na vrh Kojnika (802 m). Odpre se nam lep pogled na okolico. Ker piha si poiščemo malo zavetja in si privoščimo počitek. Nadaljujemo v smeri Goliča sprva med borovci rahlo navzdol. Svet se kmalu odpre in hodimo večinoma po travnatih kolovozih. Naš naslednji hrib imamo že pred sabo. Do njega nas čaka še prb. 15 minutni strmejši vzpon. To je eden od vrhov Goliča (890 m). Nadaljujemo med travnatimi livadami malo gor in malo dol do drugega (višjega) vrha Goliča. Ta svet, te prostrane travnate livade se mi prav dopadejo in so nekaj posebnega :). Vidimo od morja, Julijcev pa vse do Dolomitov v ozadju, na drugi strani pa Snežnik, Učko, Čičarijo itd. Nadaljujemo po poti. Tik preden dosežemo neizrazit vrh Nadglavinjaka (888 m) je križišče poti; mi zavijemo desno in nadaljujemo preko vrha na ono stran. Spustimo se mimo jame, za katero skrenemo levo po svoje in si prihranimo ovinek. Nižje smo spet na kolovozu, ki se vzpenja. Po 15 minutah dosežemo Kavčič (879 m). Tu je čas za pavzo, razgledovanje in počitek. Naokoli so sami grebenčki in hribčki, ki še čakajo na naš obisk. Polno jih je. Z vrha se spustimo po slabše shojeni stezi direktno proti Lipniku (ne po markirani poti). Sonce nas greje in prav prijetno nam je. Po prb. 20 minutah se priključimo markacijam ravno na križišču poti; do Lipnika (804 m) imamo le nekaj minut. Ker piha se ne obiramo, ampak začnemo s sestopom do primernega mesta, kjer je zavetje, saj je čas za malico. Sestopamo v desno po poti, nižje pa po kolovozu. Mimo razgledne točke se še naprej spuščamo vse do železniške postaje, kjer sklenemo krog. Po cesti se vrnemo do izhodišča. Nazaj grede se ustavimo še na robu Planinskega polja, ki to trenutno ni, saj je tam še precej vode. Sonce zahaja, mi pa se odpeljemo nazaj proti domu.

Razmere: poti niso zahtevne, ponekod so markacije obledele. Turo odsvetujem ob močnem vetru ali v vročini.

Hvala vsem udeleženim za to zanimivo turco :)