PrimožGrahelj's blog: Zimsko- pomladanski Grintovec (2558 m)

V soboto zjutraj se odpeljeva do parkirišča pod kmetijo Suhadolnik nad Kokro. Zadnji del ceste je bil mestoma precej poledenel, a nama je šlo. Po zajtrku se odpraviva sprva po cesti, višje pa po stezi navzgor. Kmalu se začne pojavljati sneg. Gore nad nama se barvajo v oranžne odtenke; lepo je :). Na križišču greva naravnost proti Taški (desno stara in lažja pot). Še nekaj vzpona, nato pa se znajdeva pred zahtevnim delom poti, ki je seveda zasnežen. Slediva stopinjam, višje pa prečiva v levo (previdno). Malo višje sva pri leseni lestvi, nad njo pa težave kmalu pojenjajo in združiva se z lažjo potjo. Nadaljujeva do kotanje, kjer se odcepi pot proti Kočni in narediva tam pavzo. Slediva gazi proti Kokrskemu sedlu, ki je že nad nama. Zavijeva nekoliko v levo do pod sten in nato prečiva v desno (če tu pod stenami zaviješ levo, si prihraniš ovinek do koče; po tej varianti sva sestopila. Seveda je dobro, da poznaš dobre prehode). Tu je sneg bolj trd, zato se opremiva. Po nekaj minutah sva pri koči na sedlu. Malo pavze, nato pa naprej. Po krajšem vzponu sva na križišču, kjer zavijeva desno proti Skuti in gaziva navzgor. Sneg je zmerno trd. Pred Malimi vratci zavijeva levo in se vzpenjava navzgor. Snežne razmere se spreminjajo, odvisno, kje hodiva (kotanja, pobočje, greben). Višje v snegu opaziva sledi predhodnikov in jim slediva. Kar nekaj časa hodiva čez Dolge stene (ime je kar pravo :)). Malo pavze, nato pa naprej. Sva že tik pod JV grebenom. Nad nama so skale in zahtevnejši teren, zato prečiva v levo in nato strmo navzgor po manjši grapici (cca. 40 stopinj). Nad njo malo levo in malo desno večinoma po manjših grapicah; slediva stopinjam predhodnika, ki je poiskal dobre prehode med skalami. Tu je sneg mestoma že precej odjužen, delajo se tudi cokle. Teren je strm in zahteven. Višje naju sledi pripeljejo na greben, kjer sicer piha, a sneg je boljši za hojo. Vse strmeje postaja in zadnjih 20 metrov do roba je zelo strmih (do 55 stopinj). Odleglo mi je, da je bil sneg v najbolj strmem delu dober za hojo. Ko prilezeva čez rob že stojiva na Strehi tik pod vrhom Grintovca (2558 m). Na vrhu med drugimi srečava tudi Dejana Grma, s katerim si izmenjamo nekaj besed. Razgled na vse strani je odličen, a kaj, ko na vrhu kar piha. Po malici in daljši pavzi začneva s sestopom po običajni poti (streha). Sneg je precej odjužen; se pozna, da je tudi višje zelo toplo. Številnim sledem brez težav slediva do mesta, kjer se začne dolga prečka nad Kokrskim sedlom; tu zavijeva desno in slediva gazi navzdol dokler ne prideva nazaj do poti, ki vodi nazaj proti izhodišču. S tem si prihraniva ovinek mimo koče. Nižje na križišču izbereva lažjo, staro pot, ki pozimi ni povsem lahka. Dobro napredujeva, tu in tam je potrebno popraskati po pesku. Ko prideva do grape zavijeva desno in sestopava po njej. Nižje sneg izginja, midva pa pospraviva opremo. Hitro sva na križišču; po že znani poti sestopiva do avta. Sledi še postanek v Ljubljani, nato pa vožnja proti domu.

Razmere in zahtevnost: običajna pot na Grintovec ni pretirano zahtevna, a vseeno jo ni za podcenjevati. JV greben se šteje za zimski plezalni vzpon, višina smeri je 200 m z naklonino do 55 stopinj. Mestoma je kar zahtevno in izpostavljeno. Snežne razmere so se spreminjale (bolj podrobno zgoraj). Zaradi visokih temperatur je dobro, da se zgodaj štarta, saj se sneg hitro odjuži. Hvala vsem, ki so naredili gaz, da je bilo nama lažje.

Hvala bratu za to zanimivo dogodivščino :)