PrimožGrahelj's blog: Slemenova špica (1909 m) in pohajanje okrog Vršiča

Po pestri soboti je bila tudi nedelja rezervirana za v hribe. Trije se ne prezgodaj zjutraj odpeljemo proti Vršiču. Nismo pričakovali, da je cesta splužena, a zgodilo se je prav to. Tako smo nekoliko spremenili plane in se zapeljali do parkirišča pod vrhom Šupca. Do vrha nas je ločilo nekaj 10 korakov in na razgledni ploščadi je bil zajtrk na soncu z razgledom na gore nad Trento, potem pa smo se odpravili proti Vršiču. Kmalu na začetku smo šli skozi predor na desni, nato pa po cesti, ki je bila mestoma precej poledenela. Na prelazu nas pričaka toplo sonce in razgledi. Krenemo levo proti Slemenovi špici. Že prehod s ceste nad splužen "zid" ob njej je bil kar zanimiv podvig. Tu ni bilo nobenih stopinj, zato smo si sami zgazili. Bilo je zanimivo (beri naporno), a se nismo dali. Kar dobro sem se namučil, ko smo vendarle prispeli do shojene steze, ki se je vila naprej proti Vratcem. Na oni strani sva si z Gašperjem nadela krplje, Anka pa je hodila po gazi. Hoja gori in doli čez množico hribčkov in dolinic je bila zame pravi užitek :). Končno sem spet krpljal. Sneg je bil dokaj suh. Kar nekaj časa hodimo po takem svetu vse do zadnjega vzpona, kjer gredo stopinje za peš desno, midva s krpljami pa slediva smeri smučarjev bolj v levo. Višje se spet srečamo, med macesni pa se nam smehlja "kristal" Jalovec. Zadnje pobočje je bolj odjuženo, a brez težav dosežemo Slemenovo špico (1909 m), kjer se nam odpre čudovit pogled na okolico. Na vrhu smo kar nekaj časa, nato pa se spustimo brez krpelj nazaj po isti poti proti Vršiču. Tu in tam ušpičimo kako norčijo v snegu, skratka uživamo :). Nad prelazom zapustimo gaz in gremo po svoje proti cesti. Tu in tam smo do pasu v snegu, pa nič zato. Prečkamo cesto in nadaljujemo po vse strmejšem zahodnem do severo- zahodnem pobočju proti vrhu Vršiča (1737 m). Naravnost je najbolj strmo (manjša grapa), zato krenemo proti desni na greben (razmere ok, nekje do 40 stopinj) in po njem na vrh. Po kratki pavzi se odpravimo do roba in nato proti desni v smeri Poštarskega doma. Mimo njega se vzpnemo na bližnji hribček z razgledno ploščad, od tam pa sestopimo po bližnjici na cesto, ki nas hitro pripelje nazaj nad prelaz. Nekajkrat sekamo sledeče si ovinke, nato pa nam preostane še prb. 20 minut hoje po odmrznjeni cesti. Na Šupci naredimo še kratko pavzo, nato pa se veseli in zadovoljni odpeljemo proti domu.

Razmere: tura ni bila pretirano zahtevna. Pozor na bolj strme odseke. Pod Slemenovo špico, kjer je senca je bil sneg precej suh in se je prediral za dober čevelj, kjer pa je sonce, pa se je hitro ojužil. Poti so solidno shojene.

Hvala obema za prevoz, slike, družbo, smešne vložke in zanimivo dogodivščino :)