PrimožGrahelj's blog: Srebrnjak (2100 m) - Plešivec (2008 m) in še kaj

V soboto zjutraj se trije odpravimo na dvodnevno potepanje. Zapeljemo se v Trento (odcep ceste proti Staremu Utru; tabla je na začetku). Po malici se, malce kasneje kot smo navajeni, podamo po tej stari vojaški cesti navzgor. Cesta je v dobrem stanju. V 20. ovinku skrenemo s ceste po delno zaraščeni položni vlaki, ki se kmalu spremeni v slabšo stezico, ki nas vodi proti zahodu. Kmalu prispemo na čistino. Tu naredimo pavzo, nato pa zavijemo desno navzgor po melišču. Višje krenemo levo in preplezamo nekaj krajših skokov. Večinoma po travah se vzpenjamo rahlo proti levi proti sedlu Za česnom. Malce nad njim krenemo desno in se vzpenjamo naravnost navzgor po kar strmih travah. Možnosti vzpona je več, mi izberemo grapo sredi pobočja, ki ima nekaj skokov (I-II). Višje smo spet v travah, iščemo prehode in kak možic. Vsak si išče svoj prehod, variant je res veliko. Pod vrhom nas čaka še nekaj lažjih skal, nato pa se znajdemo na vrhu Srebrnjaka (2100 m). Tu se nam odpre pogled na vse strani. Po pavzi nadaljujemo po stezi proti Trentskemu Pelcu. Sprva gremo po grebenu, nato pa se spustimo navzdol po strmem svetu (I) in se povzpnemo na vzhodni predvrh Srebrnjaka. Od tu se po travah, šodru in mestoma med rušjem spuščamo navzdol. Pot ima nekaj zahtevnih mest (I). Poseke skozi rušje in možici nas vodijo proti sedlu Ribežni, kjer se začne vzpon proti naslednjemu vrhu. Sprva po desni strani, nato pa levo proti izpostavljeni, a dovolj široki polici. Iz nje splezamo desno čez skok (I-II) in kmalu smo v lažjem svetu. Do vrha ni več daleč. Trentarski Pelc ima še lepši razgled kot njegov zahodni sosed. Res imamo kaj videti! :) Tu gori, sredi trentarske divjine stojimo in uživamo v dnevu. Kar hitro se podamo naprej po grebenu. Pomagajo nam možici. Splezamo nekaj strmih skokov navzdol (I-II), nato pa iščemo prehode. Naenkrat izgubimo možice, zato si sami iščemo prehode čez zahteven svet (oreintacija je zelo zahtevna - umikamo se bolj v desno, saj so levo strme skalne ostrice). Sestopimo po strmi grapi. Malce plezanja po skalah in travah nam tu ne uide. Nižje spet zagledamo možice, ki nas vodijo navzgor po travah in med rušjem vse do Plešivca (2008 m), kjer spet malce počivamo. Odločimo se, da bomo nadaljevali proti Ušju. Sledimo posekam skozi rušje, ki nas vodijo po kar zanimivem kraškem terenu. Teren je strm in tu pa tam malce vlažen. Povzpnemo se na naslednji vrh z možicem (nismo povsem prepričani, ali je to Ušje ali kota 1898 m - ne uspemo ugotoviti za 100 % - jaz osebno mislim, da smo bili na koti 1898 m; nismo pa našli nobene stezice proti naslednjemu vrhu), od tam pa desno strmo navzdol. Ves čas nas spremljajo poseke med rušjem - če jih ni, smo zgrešili. Nižje, ko se ruševje konča pridemo v trave, pot pa se izgublja. Malce iščemo levo in desno, beremo opis in "modrujemo" :D. Desno je večja grapa, mi pa krenemo nekoliko v levo po travnatem hrbtu v smeri gozdnatega pobočja. Nižje v gozdu zasledimo skromno stezico ter možice in obledele rumene oznake. Kako smo jih veseli! :) sledimo jim navzdol po slabi stezi. Po strmem spustu prečkamo grapo in se združimo s potjo proti Staremu Utru. Še naprej se spuščamo v dolino. Ko smo na dnu zavijemo levo in se že v mraku bližamo mostu, ki nas popelje čez Sočo. Smo "Pri Cerkvi", do avtomobila je kar nekaj ceste. Komaj iztegnemo palec pa nam že vstavi avto in šoferja popelje do avta. Ko prispe do naju z Gašperjem se naložimo v avto ter se odpeljemo čez Vršič do Koče na Gozdu, kjer prespimo. Jutri pa nas je čakala nova zanimiva dogodivščina :).

Težavnost: zelo zahtevno brezpotje, več mest plezamo I-II. Mestoma je kar izpostavljeno. Stezice se mestoma izgubljajo, malce nam pomagajo tudi možici. JV pobočje Srebrnjaka je precej strmo, isto velja za sestop z Ušja. V mokrem ture ne priporočam. Kar zanimiva in razgledna grebenska tura! :)

Hvala obema za slike, smeh, prevoz in zanimivo turo :)