PrimožGrahelj's blog: Slovenska smer (III/II, 750 m) v severni Triglavski steni (+ še kaj zraven)

Še v temi se zapeljemo v Vrata do parkirišča, kjer se srečamo z Nacetom in Danijem. Slednji se je z Nacetom dogovoril, da ga bo peljal čez Slovensko smer za 70. rojstni dan, hkrati pa je povabil s seboj tudi nas. Tako smo se odpravili mimo koče v smeri poti čez Prag. Po uri smo v prvih skalah ob klinih. Malo višje, na višini blizu 1450 m, kjer pot čez Prag zavije levo se mi usmerimo desno na stezico, ki se vzpenja proti Steni. Do nje nimamo več prav daleč. Pod prvim skokom imamo pavzo za okrepčilo, hkrati pa se opremimo z potrebno opremo. Prvi skok (II+, izpostavljeno) splezamo levo in nato po prečki proti desni. Kmalu smo na razcepu sredi divje scene strmih sten. Desno gre Nemška smer, mi pa krenemo levo in se vzpenjamo po šodru in med rušjem, nad nami so macesni (dober orientir). Nad macesni spet plezamo malce desno in nato spet v levo čez skoke in po policah (I-II, tu in tam možic). Na robu sledi krajši spust proti desni. Plezamo po žlebu (II, izpostavljeno) in kaj kmalu se znajdemo pod ploščami, to so Bele plati. Prečimo v desno prb. 5 m, nato pa plezamo navzgor po žlebu (I-II, cca. 100 m). V tem delu je skala dobra, plezanje pa en sam užitek. Zavijemo desno do gladkega skoka (možnost vzpona), mi pa gremo nekoliko bolj desno (II-III, izpostavljeno), na enem mestu si pomagamo z vrvjo. Prečimo v levo v grapo in nadaljujemo z plezanjem. Gre nam dobro, imam se lepo :). Ves čas se veliko pogovarjamo in se zabavamo - Dani in Nace nam povesta veliko zanimivih prigod iz mlajših dni. Vmes se še vpišemo v vpisno knjigo ob poti. Nadaljnje plezanje je užitek - plezamo po Bučerjevi steni (II-III). Spet gremo malce v desno, pred seboj opazimo Slovensko grapo, bolj desno pa Zlatorogove police. Po grapi se vzpenjamo do skoka, kjer je zagozdena skala. Eni gremo nekoliko v desno po strmi in kar gladki steni, kjer smo se varovali (III), drugi pa ob skali (II). Spet smo v grapi. Še malo in smo pri snežišču, mi krenemo desno in hodimo pod njim. To pa je lepo doživetje! :). Smo na križišču - desno gre proti Frelihovi polici, mi pa gremo levo (Prevčev izstop) in nadaljujemo po bolj ozki grapi (mesta II). Tu in tam je kak težji prehod, pomagamo si na različne načine. Med vzponom večkrat srečamo dve gospe, ki nam podata nekaj koristnih napotkov. Med drugim nam svetujeta, da gremo pred gladkim kaminom (III) raje desno in nato levo po policah, kar je lažje. In res je tako. Nad skokom smo spet v grapi. Plezamo čez pragove (II), težja mesta obhodimo po policah na levi. Po skrotju in šodru se vzpenjamo vse do vrha smeri, kjer se nam (vsaj nekaterim) smeji. Jaz osebno sem bil zelo vesel, ko sem priplezal tu gori :). Ves čas plezanja se mi zdi, kot, da bi bil v "transu" - tako lepo sem se imel. Po daljši pavzi se del ekipe (ta mladi hehe :)) odloči, da bo šel na vrh. Gre jim dobro in kar hitro so v prvih klinih nad Kredarico. Od tam pa naprej proti vrhu, s katerega so kar hitro krenili navzdol in v "lov" na naju z Nacetom, ki pa sva medtem počasi krenila proti Kredarici, tam popila čaj in začela s sestopom. Šla sva počasi in previdno, saj so bile noge kar težke. Po pavzi zavijeva proti Pragu. Kaj kmalu sva v prvih klinih, nižje pa se to še ponovi. Pod Pragom naju ulovijo ostali in skupaj sestopamo naprej. Temni se že, zato si nadenemo lučke. Kmalu smo na mestu, kjer se združimo z jutranjo potjo. Do avta nas čaka še dobra ura hoda po temi ob dobrem vzdušju. Tako smo zaključili zanimivo in zabavno turo. Odpeljemo se na pijačo, nato pa se vračamo proti domu, kamor prispemo pozno.

Težavnost: Slovenska smer ima oceno III/II, 750 m. Kljub temu, da smer ni tako težka gre za smer, ki je ni za podcenjevati. Mestoma je izpostavljena, pozor tudi na šoder. Skala je ponekod dobra, spet drugje krušljiva. Orientacija je zelo zahtevna, hitro lahko zaidemo v zahtevnejši teren. Mestoma nam pomagajo možici. V smeri je dovolj pripomočkov za varovanje.
Sam sem zelo vesel, da sem lahko plezal v tako mogočni steni, doživel to vzdušje in preprosto užival :).

Hvala vsem za to lepo dogodivščino, za slike, prevoz, pijačo, smeh in dobro družbo. Daniju in Nacetu pa še za to, da sta nas vzela s seboj :).