PrimožGrahelj's blog: Ledeniški tečaj Saas-Fee 1.del: prihod in vzpon na Allalinhorn (4027 m)

Zelo sem se veselil tega tečaja. Komaj sem čakal, da odidem. Pa je le prišel četrtek, ko smo okoli 8:00 štartali proti Švici. Čakala nas je dolga vožnja mimo Nove Gorice, Benetk do Milana, kjer smo krenili proti severo-zahodu. Mimo jezera Maggiore smo prišli v Švico in se zapeljali čez prelaz Simplon do mesta Visp, od tu pa krenili v dolino Saas do kraja Saas-Grund, kjer smo imeli rezervacijo v kampu Mischabel. Ko smo uredili papirje smo pričeli z postavljanjem šotorov in pripravo na naslednji dan. Po večerji smo še malo poklepetali in se kmalu podali k počitku.

Prelaz Simplon

Foto: Marko Žužek

Foto: Domen Klobučar

Priprava; foto: Boris Strmšek Strmina

Zbrani ob mizi; foto: Boris Strmšek Strmina

Ker nisem ravno najbolje spal sem kar težko čakal, da bo ura odbila. Gore so že bile v soncu, bilo je krasno. Zbudil sem ostale in začele so se jutranje priprave. Po zajtrku smo se pripravili za odhod. Zapeljali smo se v Saas-Fee. Podali smo se mimo centra mesta do gondole, ki nas je pripeljala na Felskinn (3000 m). Tu smo naredili pavzo, da smo se malo razgledali in popili čaj. Do postaje Allalin (3500 m) nas je zapeljala podzemna zobata železnica Alpin Metro. Kakšno doživetje, da se voziš skozi hrib. Kaj takega še nisem videl, bil sem fasciniran. Naj dodam, da je bila karta za vodnike polovico cenejša. Tu gori je bilo kar hladno. Ljudi kar nekaj, več smučarjev kot pohodnikov. Primerno smo se opremili in se podali na pot. Ko prečkamo eno od prog Boris predlaga, da jo uberemo kar naravnost proti vrhu (videli smo dva človeka pred nami). Odločimo se, da bomo poizkusili. Navežemo se na vrv. Na vrhu tamkajšnjega smučišča se podamo strmo navzgor. Ta vzpon je zame zelo zahteven, saj je mestoma precej strmo (kar nekaj nad 50 stopinj), poleg tega je nekaj ledu, skal in seveda snega, ki se mešajo. Kaj takega do sedaj še nisem plezal pozimi. Ni bilo lahko, a smo uspeli. Problem je, da nisem navajen hoditi le po sprednjih špicah pri derezah, tu pa drugače ne gre. Na vrhu si kar malce oddahnemo. V zmernem tempu nadaljujemo po lepem terenu ob grebenu navzgor. Okoli sebe opazujemo ledenike. Zame je to enkratno, kar vidim. Višje je spet strmeje in kmalu se znajdemo pred vršnim vzponom, ki pelje naravnost do vrha. Opazujemo par, ki je že na vrhu tega vzpona. Ko prekoračimo razpoko se začne spet bolj zares. 100 višinskih metrov direktno na vrh, naklonina okoli 45 stopinj. Gremo počasi, veliko oziroma celo nekoliko preveč se vmes ustavljamo, saj je hladno in tudi zoprno je počivati v taki strmini. Medtem začne iz goste megle rahlo snežiti. Pogled navzdol v megleno praznino je kar malce strašen. Počasi, a vztrajno premagamo boleče noge in celotna naveza doseže vrh Allalinhorna (4027 m). Kljub slabemu razgledu smo zelo zadovoljni in veseli, pa tudi nekoliko utrujeni. Dobro nas je Boris namučil po tej smeri. Po pavzi se kar hitro odpravimo navzdol, tokrat po lažji, običajni smeri, ki je dobro shojena in ne prestrma. Pot se dobro umika ledeniškim razpokam. Pot čez ledenik Feegletscher ni pretirano težka, a razpoke, ki se pojavljajo so lahko zelo nevarne. Nižje pridemo na rob in pred seboj zagledamo leseno lestev, ki nam pomaga čez strmo stopnjo. Odlično so si to zamislili. Seveda naredimo nekaj atraktivnih fotk :). Prijetni poti sledimo nazaj do postaje Allalin, od tam pa se na isti način vračamo do avtomobila, razlika je le v tem, da gremo zdaj skozi Saas-Fee, ki je res idilično mestece. Sledi še vožnja nazaj v kamp, kjer razpakiramo opremo, skuhamo večerjo in se pripravimo na naslednji dan. Ob dežnih kapljah se odpravimo k počitku. V pričakovanju naslednjega dne smo zaspali.

Razmere in zahtevnost: direktna pot na vrh je strma in zahtevna, pot čez ledenik pa je nevarna zaradi razpok. Priporočljivo je biti v navezi. Pametno si je vzeti čas in se nagledati teh lepot tam zgoraj.
Če se imamo namen peljati z gondolo/železnico moramo biti pozorni, kdaj te naprave vozijo. Večinoma začnejo (šele) okoli 7:30, končajo pa (že) okoli 16:00. Cene so za naše razmere kar visoke.

2. del Švicarske dogodivščine sledi kmalu.....