PrimožGrahelj's blog: Rdeči Rob (1913 m) in Škofič (2013 m) iz Tolminke

Lepa sobota vabi v gore. Na vezi sva z Danijem. V soboto se ob pol petih odpravimo do parkirišča pred planino Polog v dolini Tolminke. Po malici se odpravimo po dolini navzgor. Gore se že svetijo v soncu, mi pa hodimo po vse slabši cesti. Markacije nas v 45 minutah pripeljejo do izvira Tolminke. Nadaljujemo v smeri Krna in Prehodcev po šodrastem svetu. Vzpenjamo se med grmičevjem in kaj kmalu pridemo na sonce. Hitro postane zelo toplo. Poti sledimo do višine nekaj nad 1000 m, kjer nas v desnem ovinku možic popelje naprej čez strugo (markirana pot desno pelje naprej na Prehodce). Pot zavije daleč v levo. Mestoma je pot ozka in strma. Ko prečkamo nekaj grap prispemo v gozd. Po njem se vzpenjamo še nekaj časa, potem pa se svet odpre in na levi zagledamo planino Lašca, ki stoji na razglednem pomolu. Pri kočici se malo ustavimo in se okrepčamo. Ko smo pripravljeni za odhod poiščemo na zgornjem robu planine stezico, ki nas hitro pelje skozi gozd do travnatega pobočja. Pot je dobro vidna, pomagajo nam tudi možici. V ključih se vzpenjamo desno od Palca. Vse bolj se nam odpirajo pogledi na vse strani. Kar hitro smo na zgornji planoti. Na višini približno 1600 m pridemo do Male Rupe, kjer je križišče poti. Desna pot zavije proti Piramidi na Peskih, mi pa krenemo levo proti Rdečemu Robu, ki ga že vidimo. Vzpon čez travnate livade je prav prijeten. Višje se steza še enkrat deli. Desna pot pelje po dolini pod Rdečim Robom, mi pa gremo naravnost v isti smeri proti grebenu, ki ga gledamo že en čas. Iz trav preidemo v zoprn kraški teren, ki nas pripelje na greben Slemenskih peči. Pred nami zazija globok prepad. Vidimo velik del naše sestopne poti, vse do Javorce. Krasno je tu gori! :) Po lahkem grebenu hitro prečimo do strme skalnate stopnje (II, izpostavljeno). Za njo se strmo spustimo levo po travah pod Rdeči Rob, kjer ulovimo stezico, ki pride iz Lužnice. Tej sledimo desno do manjše škrbine, od tam pa levo po nekoliko zahtevnem grebenu na Rdeči Rob (1913 m). Odpre se nam krasen pogled na vse strani. Po pavzi se odpravimo po grebenu proti naslednjemu vrhu. Ob poti vidimo več ostankov s 1 svetovne vojne. Na levi strani zagledamo okno, le malo naprej pa zavije levo ozka steza proti Lužnici, po kateri bomo sestopili. Do vrha Škofiča ni več daleč. Najbolj me fascinira pogled na Piramido in na Jezero v Lužnici, ki je tik pod nami. Vidimo še ogromno drugih stvari, do Triglava in naprej. Po počitku sestopimo po isti poti do mesta, kjer zavije stezica desno proti Lužnici. Tu srečamo znanca, s katerim rečemo nekaj besed. Nato pa se podamo strmo navzdol po travah (strmo, v mokrem nikar!) Zahtevni del je kratek in hitro smo med kamenjem blizu markirane poti. Ob pogledu nazaj je kar težko verjeti, da gre po tako strmem terenu stezica, vendar je to eden redkih možnih prehodov z grebena na to stran. Poteka tik ob stenah Škofiča (približno smer sestopa sem vrisal v sliko). Mimo odcepa za Rdeči Rob začnemo s sestopom. Kar nekaj časa sestopamo, nato pa nas tabla usmeri v isti smeri naprej po markirani poti (desno Leskovica). V rahlem vzponu prečkamo pobočje. Po 20 minutah smo pri planini Sleme. Po cesti gremo le cca. 50 metov, kjer nas napis na koritu usmeri levo čez pašnik. Nižje pridemo v gozd po katerem se spuščamo do planine Medrje. Slabši cesti sledimo navzdol do planine Laška Seč, od tu pa po poti proti planini Črča. Spet smo na cesti, ki nas pelje vse do Javorce, kjer naredimo postanek in si malo ogledamo cerkev. Sledil je še spust po cesti do avtomobila. Celoten sestop se kar vleče. Pripravimo se za odhod domov.

Zahtevnost: hodimo ob markacijah, po neoznačenih stezicah in tudi po brezpotju, vendar večjih težav nismo imeli (možici, dobre steze). Nekaj mest je zahtevnih, malo tudi poplezamo (II). Pozor na strme trave. Težav s snegom na poti ni. Tura je kar dolga in ima kar veliko višinsko razliko.

Hvala obema za čudovito turo v te malo poznane in zelo samotne konce :)