PrimožGrahelj's blog: Mrzla gora (2203m) čez Hudi prask

V četrtek se je obetal lep dan, zato so se začela pogajanja za turo. V pogajanjih sem bil uspešen. Tako smo se v četrtek trije zapeljali vse do parkirišča pod slapom Rinka. Takoj mi je bilo jasno, zakaj v to sicer zelo lepo dolino ne gremo večkrat. Je pač zelo daleč od nas. Na izhodišču je hladno, zato se po malici hitro odpravimo na pot. Kmalu opazujemo slap Rinka, ki pa ima malo vode. Zavijemo levo in se začnem vzpenjati po lepo vzdrževani poti. Višje se teren nekoliko poravna, prispemo do izvira Savinje. Skozi gozd prispemo do razpotja pred kočo, kjer zavijemo desno in gremo mimo koče proti Savinjskem sedlu. Tu že zagledamo našo smer. Vstop vanjo sem označil na sliki. Ko prekoračimo drugo hudourniško strugo zavijemo desno v rušje (možic in ozka zaraščena stezica). Prekoračimo strugo in spet nadaljujemo po ozki potki, ki zavije v gozd. Sprva se položno, nato pa vse strmeje vzpenja. Višje ji sledimo v vzhodni smeri. Pridemo v trave, ki so še mokre in zato zoprne. Ko prekoračimo grapo smo že blizu. Kmalu smo že tik pod trikotnim meliščem, kjer je vstop. Ko si malo odpočijemo se opremimo z čelado. Možnosti vstopa sta dve, mi gremo po levem vstopu, ki se začne z trav levo od melišča (v bližini je spominska tabla). Začetni skok je mestoma kar strm (II, izpostavljeno). Pozorni smo na šodr, ki ga je tu veliko. Kmalu se teren položi in pred seboj zagledamo glavno grapo. Hoja po njej je zoprna, saj se vse podira. Zato se, kjer se to da, umaknemo iz dna grape kak meter v levo ali desno (I-II). V tej grapi sta dva bolj strma skoka (I-II), največji problem je vlažna skala. Preden se grapa zapre krenemo levo po polički (I) do možica, ki nas povede skozi pas ruševja. Smo pod naslednjo grapo. Spet ne gremo po njej, ampak malce bolj v levo (I-II) po kompaktnejši skali. Na vrhu te grape nas čaka nekaj spusta in nato ponoven vzpon proti štirioglatemu stolpu. Gremo levo od stolpa nato pa poiščemo prehod skozi rušje. Tu malce popijemo in si oddahnemo. Za robom prečimo zoprno pobočje (I), se malce spustimo in z vzponom nadaljujemo po travah proti grebenu. Tu bi morali priti na greben, ampak ker sem zasledil prehode skozi ruševje prb. 40m naprej sem se sam podal tja. Gašper in Ana sta šla po svoje, v upanju, da bi onadva našla pravi prehod v Latvico. Gašper sporoči, da bi šlo tam, kjer je on. Z Ano mu slediva. Po nekoliko bolj zoprnem spustu prečimo do markirane poti. Od tu zasledimo tisti pravi prehod, zgrešili smo ga za kakih 30m. Pa nič hudega. Malce si oddahnemo, nato pa nadaljujemo po markirani in deloma zavarovani poti vse do vrha Mrzle gore (2203m). Zaradi oblakov in vetra ni prav toplo. Sledi malica, fotografiranje in uživanje. Vmes se nam pokaže tudi sonce. Ko smo nared se odpravimo po zahodnem grebenu. Pot je markirana, ampak skoraj nezavarovana in seveda zelo zahtevna, tudi tu plezamo mesta I-II. Po slabi uri smo že spet v bolj travnatem svetu, kjer si snamemo čelade, malo popijemo in nadaljujemo po poti do razcepa, kjer zavijemo levo proti Okrešlju. Spust je mestoma kar strm. Mimo spominskega parka, ki opominja na tragično nesrečo v Turskem žlebu smo kmalu pred kočo na Okrešlju, ki je precej lepša, kot jo imam v spominu. Po krajši pavzi nadaljujemo s sestopom do izhodišča. Na poti proti domu se vstavimo pri Igli, kjer pojemo še zadnjo ostalo hrano, nato pa nam ostane še vožnja domov.

Zahtevnost: Hudi prask ima oceno alpinistični vzpon II/I, 450m. Na nekaj pomembnih mestih je možic, drugače pa jih nisem zasledil. Hodimo po krušljivih grapah, mestoma je pot kar izpostavljena. Pozor na obilico šodra. Tudi sestop ni kar tako.

Hvala Ani in Gašperju za slike in dobro družbo :)