PrimožGrahelj's blog: Žrd (2324m) iz doline Reklanice

Ko sem že mislil, da bom v soboto doma, me reši gospod Mrak z odlično idejo za turo. Tako se štirje ob 4:00 zjutraj odpravimo na pot. Zapeljemo se čez Sella Nevea v Reklanico, kjer na manjšem parkirišču ob cesti na višini prb. 750m pustimo avto. Ko smo pripravljeni se spustimo nekaj 10m po cesti, nato pa zavijemo na stezo za oznakami "Casera Goriuda". Kmalu se začnemo vzpenjati po gozdni poti. Kmalu pridemo do nekaj težjih prehodov, kjer nam pomaga jeklenica (prečenje grap - če je veliko vode, lahko da ne bomo prišli čez). Na tem delu je odneslo del poti. Višje spet hodimo po gozdu. Uživamo v miru in lepoti poti, maline pa dodajo še piko na i. Vse bolj zaraščena pot nas pripelje do pl. Gorjuda, kjer nas tabla povede v levo. Še naprej sledimo zaraščeni poti, ki nas kmalu pripelje do podrtega mostička, obvoz je desno. Med rušjem se vzpenjamo po sistemu dolinic, kjer opazujemo divji visokogorski kraški svet. Kako je čudovit! Ob poti gremo mimo ledene jame. Čaka nas še prb. 45 minut vzpona do bivaka Marrusich. Tu naredimo pavzo za malico in počitek. Zatem se odpravimo po dokaj položni poti proti zahodu do škrbine v Senožečah, kjer zavijemo desno proti grebenu. Tu pridemo v meglice. Pot po grebenu je zanimiva in ne preveč zahtevna, malo moramo tudi poplezati. Najprej dosežemo vzhodni predvrh, nato pa v slabe pol ure še glavni vrh Žrdi (2324m). Razgled je omejen, a nič zato. Ko se okrepčamo in naužijemo lepot se vrnemo po isti poti malo naprej od škrbine, kjer zavijemo desno po brezpotju na vrh Grubja (2240m). Po grebenu se spustimo do bivaka. Odločimo se za krožno pot in spust proti vasi Tamaroz. Sprva hodimo po visokogorskem krasu, polnem lukenj in brezen. Zgledno markirana pot nas spet povede med trave in zeli. Izmenjujeta se skalnat in travnat svet, hodimo malo dol in malo gor. Na robu te planote pa se začnemo bolj strmo spuščati. Nad seboj zagledamo križ na nekem vrhu, ki je bil izven poti, na ozkih policah v prepadni steni pa opazujemo drevesa. Le kako so prišla tja? čuda narave :). Vidimo nekaj gamsov in enega svizca. Ob poti se ohladimo ob kakem breznu v katerem je sneg. Pot postane bolj strma, sestop pa poteka po dokaj zaraščenem svetu, ki je za povrh še vlažen. Precej časa hodimo po takem svetu, ko le pridemo v strnjen gozd na lepšo pot. Kakšno težje mesto je zavarovano. Spustimo se v strugo, da napolnimo vodo in nadaljujemo skozi gozd.*Nižje pot zavije desno in nato čez manjšo poraščeno jaso (pozor na oznake, ki so vse slabše vidne!). Po ovinkih se spuščamo po slabši poti, pod sabo že vidimo Tamaroz. Na višini vasi zavijemo levo in se celo še malo povzpnemo, nato pa pri grapi zgubimo pot, zato gremo malo po svoje in pridemo v ovinek pod vasjo. (steza preči grapo v prb. isti višini in pripelje v vas).* Sprehodimo se v vas, nato pa sledi spust na glavno cesto v Reklanici. Čaka nas še dobre 4km ceste, ki se vzpenja. Precej sem utrujen, ko prispemo k avtu. Sledi postanek pri Rabeljskem jezeru nato pa vožnja domov.

Kasneje po ogledu slik predhodnikov in zemljevida z Gašperjem ugotoviva, da smo verjetno del poti, ki sem ga označil z zvezdicama zgrešili in da bi morali tam zaviti levo, pa čeprav so tudi na naši poti bile (sicer obledele) markacije.

Pot je mestoma zahtevna, a brez večjih težav. Če je potrebno, imamo v pomoč jeklenico. Pot v Tamaroz je zaraščena, dolga in naporna. Pozor na luknje in brezna.
Drugače pa poteka pot po divjem in osamljenem svetu.

Hvala vsem trem za slike, družbo in lepo turo, gospodu Mraku pa še za prevoz :)