PrimožGrahelj's blog: Sončno-snežna pravljica na najvišjem vrhu Spodnje Bohinjskih gora (2085m)

Dolgo sem čakal na dan, ko se spet odpravim tja gori, kjer se imam najlepše. Pa je prišla sobota, ko sva se z legendo Danijem in Stašo dogovorila za turo.
Ob 5:00 smo se odpravili vse do Tolminskih Raven, kjer smo se pripravili na vzpon. Migovec se je že obarval v barve sončnega vzhoda, bilo je res lepo. Odpravili smo se proti Migovcu, kmalu pa smo zavili desno v markirano grapo, ki je najhitrejši pristop proti Škrbini. Sredi grape stopimo na sneg. Po slabi uri smo pri prvem razpotju, kmalu pa dosežemo še drugega. Gremo proti Škrbini. Sprva po dolinci, nato pa zavijemo v desno proti steni. Sneg je večinoma še kar ok, vsake toliko pa se je že zjutraj kar vdrlo. Plazovine pa so bile fino trde, odlične za dereze. Tu si tudi nadenemo opremo. V nadaljevanju prečkamo več plazovin. Zadnji vzpon na Škrbino ni tako kratek, a nič zato. Sam sem tako užival, da sploh nisem čutil napora. Na Škrbini se nam je odprl čudovit razgled na severno stran. Nadaljujemo na naš prvi vrh - vrh Konte (2014m). Sprva zložno, nato pa bolj vse strmeje. Pod vrhom postane tudi bolj zahtevno. Po kratki pavzi se vrnemo nekaj minut in prečimo proti zahodu. Sonce je že zmehčalo sneg, a ni bilo prehudo. Dani se odloči za vzpon na Podrto goro, mlajši del odprave pa je nadaljeval proti Zelenemu vrhu (2052m). Tam smo si odpočili in neizmerno uživali v čudovitem dnevu in vremenu. Po pol ure nas dohiti Dani, ki kar ne more skriti zadovoljstva, da je lahko "popikal" flanko do Podrte gore (2061m). Uživamo v dnevu in Danijevih pripovedih, ki jih kar ne zmanjka. Po malici nadaljujemo še na najvišji vrh Spodnje Bohinjskih gora - Tolminski Kuk (2085m). Ne ustvaljamo se prav dolgo. Kar hitro se spustimo (podričamo) proti jugu v smeri proti Migovcu, na primernem mestu pa smo zavili proti levi. Čez kotanjast svet smo se spustili proti dolinci med Škrbino in Migovcem. Iskali smo najboljše prehode po pobočju (do 45 stopinj). Sneg se je kar dobro odjužil. Kmalu smo sestopili do mesta, kjer smo zjutraj skrenili s poti. Do avta smo se vrnili po isti poti. Veseli nad tako dobro turo smo pri avtu še malo posedeli in uživali. Nato pa je sledila še vožnja proti Idriji.

Razmere in zahtevnost: sneg se začne na prb. 1100mnm. Količina hitro narašča z višino. Do vrha Konte je bil sneg večinoma še dober za pikanje z derezami, nato pa vse bolj odjužen. Pri sestopu pa si se lahko udrl že do pasu, da je bilo potrebno "reševanje".
Tura je zahtevna, ima nekaj prečnic in nakloni pobočja so do 45 stopinj (odvisno od izbrane smeri)

Hvala vsem trem za ta super dan :)