PrimožGrahelj's blog: Vrhovi vzhodno od Storžiča

Za četrtek sem se dogovarjal s Stašo za nekoliko krajšo in nezahtevno turo. Cilja pa vseeno nisem še hotel izdati, nje pa to tudi ni motilo, ravno nasprotno. S seboj je povabila še 2 dekleti. Tura s 3 dekleti, kaj še hočeš boljšega? :)
Tako smo v četrtek ob dokaj znosni uri krenili proti Gorenjski. Blizu Kranja smo se ustavili in uživali ob sončnem vzhodu, nato pa nadaljevali pot do parkirišča nad vasjo Mače. Tu smo se opremili in odpravili navzgor po Mačenski poti. Hodili smo po gozdni vlaki. Pri razcepu smo zavili levo in se v ključih vzpenjali. Po pol ure smo bili na robu lepih travnikov z odličnim razgledom. Kmalu smo prišli do Hudičevega Boršta, kjer stoji zavetišče. Po krajši pavzi smo nadaljevali pot proti vzhodu. Ves čas smo čvekali in uživali v naravi. Mestoma nekoliko ožja pot nas je pripeljala do sedla, kjer smo zavili levo proti prvemu vrhu. Vmes smo se ga "zadevali" z mravljinčno kislino. Sprva skozi gozd, višje pa skozi rušje smo se kar strmo vzpenjali. Ko se je odprlo smo stali na Cjanovci (1820m). Odločili smo se, da si odpočijemo in pomalicamo nekoliko kasneje. Sledil je kratek spust nato pa vzpon na Srednji vrh (1853m). Na vrhu je še kar pihalo. Po selfie-ju smo se spustili med rušje, kjer smo naredili daljšo pavzo. Jedli smo, čvekali in se lepo imeli. Hitro je bila ura poldne in čas je bil, da smo krenili naprej. Spust, nato pa krajši vzpon na Mali Grintovec (1813m). Škoda, da so bili vrhovi okoli nas večinoma v oblakih. Ker je pihalo smo hitro šli naprej. Spustili smo se na Mačensko sedlo. Dekleta so bila pripravljena osvojiti še zadnji vrh, zato smo se odpravili strmo navzgor proti Bašeljskem vrhu (1744m), ki smo ga hitro dosegli. Oblaki so se nekoliko razkadili, zato se nam je prvič na današnji turi prikazal Storžič v celotni podobi. Spustili smo se do Doma na Kališču, kjer smo pojedli vse, kar je še ležalo v nahrbtniku. Dekleta so zganjala norčije, jaz pa sem se smejal, kot že nekaj časa ne. Od smeha sem že malce začutil trebušno prepono. Prišel je čas, da začnemo sestopati proti izhodišču. Med potjo smo (kot že ves dan) veliko govorili in se smejali. Bilo mi je zelo lepo, pa še sestop je minil hitreje zaradi debate. Brez težav smo dosegli cesto, po njej pa v 15 minutah izhodišče. Bilo nam je kar žal, da je tako lepe ture že konec. Malo smo še posedeli na izhodišču. Pred odhodom je sledil še obvezen "pipi mahn" nato pa le še vožnja proti domu. V Ljubljani sem pustil dekleta, sam pa sem nadaljeval pot do Idrije.

Rad bi se še enkrat zahvalil dekletom za res dobro družbo in obilico smeha :).