PrimožGrahelj's blog: Skozi Gamsov skret v kraljestvo Skute (2532m)

Zaradi slabše napovedi za Julijce smo za nedeljo izbrali turo v Kamniško-Savinjske Alpe. Že nekaj časa sem si želel iti čez Gamsov skret, poti pa nisem poznal. Zato sem v soboto kontaktiral Boštjana, ki te konce odlično pozna.
Tako smo se trije v nedeljo odpravili do parkirišča v Koncu (cesta je precej slaba), kjer smo se odpravili dogodivščini naproti. Sprva poteka pot po kolovozu, višje po poti, ki se kar strmo vzpenja. Kar hitro smo nad gozdno mejo, pot naprej pa vodi čez travnate livade. Kako je tu lepo in dokaj samotno. Že od daleč nama Boštjan pokaže naš prehod. Po ozki, a dobro vidni poti nadaljujemo vse do krajšega skoka, nad katerim zagledamo poličko, ki sem jo težko čakal. Ta polica je zavarovana z jeklenico. Nad njo smo spet v strmih travah. Pokaže se nam vrh Kogla (2100m). Nadaljujemo navzgor čez trave, kjer pridemo do klopce, ki leži na zelo lepem in razglednem kraju. Še malo in stopimo na markirano pot, ki vodi čez Sleme. Zavijemo levo in prečimo proti jugo-zahodu. Na primernem mestu skrenemo levo in se povzpnemo na vrh Kogla, kjer se ustavimo in nekoliko odpočijemo. Ker se blizu Grintovca že podijo prve meglice, smo kar hitro nadaljevali proti Bivaku pod Grintovcem, ki je bil pred nekaj leti na novo postavljen. Bivak je videti zelo dobro. Po nekaj minutah nadaljujemo po markirani poti proti Mlinarskem sedlu. Pot po Velikih podih je zelo razgibana. Na sedlu zavijemo desno. Hitro se znajdemo v skalah, kjer oprimemo varovala. Po nekaj zelo izpostavljenih metrih (baje, da je pod nami 1 km zraka) smo hitro v lažjem svetu in že se bližamo vrhu Dolgega Hrbta (2473m). Nadaljujemo po grebenu, ki ima nekaj zahtevnih mest, najtežji pa je zadnji, celo rahlo previsni vzpon ob varovalih. Hitro smo na poti proti Skuti. Preden se spustimo proti kotanji zavijemo desno in v nekaj minutah pridemo na vrh Štruce (2457m). Iz nje pa spust proti kotanji, nato pa vzpon po šodru do vrha Skute (2532m), kjer smo naredili nekoliko daljšo pavzo. Med tem so nas ulovile meglice, pihal pa je tudi kar močan veter. Po pavzi nadaljujemo navzdol po krušljivem pobočju, v pomoč nam je tudi nekaj varoval. Sledi prečenje manjšega grebena, ki je zavarovan z jeklenico. Bilo je zoprno, sunki vetra so bili kar močni. Nato pa levo strmo navzdol, v pomoč nam je bilo precej klinov. Ob debati smo hitro prečili proti Rinkam, a le dokler nismo zavili na pot proti Slemenu. Tej smo sledili do grebenčka, kjer smo s pomočjo možicev našli prehod proti povsem novemu Bivaku pod Skuto. Zaradi megle smo ga zagledali šele tik pred zdajci. Bivak je lep in prostoren. Tu smo srečali Idrce, kot vedno. Šli smo preizkusit bivak, ki je bil kar poln, zato smo kar hitro nadaljevali s sestopom skozi Žmavcarje. Sprva kar po melišču, nižje pa po poti, ki je mestoma zahtevna in šodrasta. Ko že pridemo v gozd nama Boštjan pokaže še eno zanimivost. Še dobrih 15 minut nas je ločilo od izhodišča, zato se nismo prav obirali. Avto smo dosegli nekaj minut čez 15:00. Sledila je vožnja domov.

Opozoril bi na veliko število brezen in lukenj ob poti. Predvsem je tega ogromno na Malih in Velikih podih. V gosti megli lahko to postane zelo nevarno.

Hvala obema ta turo, Boštjanu pa hvala za vse, kar nama je pokazal in povedal - naučila sva se veliko novega :).