Ko že mislim, da bom v sredo doma me pokliče Gašper in mi pove, da se z Moniko in Mirotom menijo za Črno Prst. Brž sem imel polepšan torkov večer. V sredo smo se štirje odpravili po cesti do zaselka Kal, kjer smo pustili avto. Ob 8:00 smo se podali navkreber. Že do Kalarskega sedla smo ga večinoma gazili kar sami. Od tu naprej pa tudi ni bilo nič drugače. Kmalu nas je obsijalo toplo sonce. Odločili smo se, da bomo šli malo po svoje, iskali smo kopne prehode. Prišli smo do lepega prostora, "menze", kjer smo se ustavili in se malo okrepčali. Hitro smo se vrnili na markacije. Sledili smo dokaj strmi in vse bolj razgledni poti. Še malo in že smo prišli do razgledne klopce, kjer je sledil kratek počitek. Kaj kmalu smo zagledali lepo in ne prestrmo grapo, v katero smo se podali. Grapa se je kmalu spremenila v vršno pobočje. Višje smo zavili nazaj na markirano pot in po njej dosegli sedlo Čez Suho, kjer smo pogledali na gore nad Bohinjem. Zavili smo levo in v 10 minutah dosegli kočo in vrh. Tam smo se ustavili za dlje časa, se odpočili in poslikali naokoli. Bil je lep dan. Po dovolj dolgem razgledovanju smo sestopili do koče, tam smo še malo poležali na toplem soncu nato pa smo začeli sestopati. Nekaj časa smo sestopali po isti poti, nato pa smo kar naprej sestopili po grapi do njenega konca, ki se je končal s skokom. Vedeli smo, da moramo zaviti levo in bomo dosegli pot, nismo pa vedeli, koliko smo od nje oddaljeni. Po 20 minutah prečenja in vzpona zagledamo markacije, katerim sledimo nazaj do avta. Ko smo pripravljeni se odpeljemo domov.
Hvala Mirotu za prevoz in vsem za fino avanturo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar