PrimožGrahelj's blog: Hribčki okoli Bleda

Začel sem pri Selškem mostu (Selo pri Bledu). Odpravil sem se po makadamski cesti v smeri vasi Ribno. Kmalu zavijem levo v smeri Ribenske gore (587 m). Nekaj časa se položno vzpenjam sem ter tja, nakar zavijem levo in se strmeje vzpnem proti omenjenemu hribu. Do vrha me vodi simpatičen grebenček, ki spominja na visokogorje 😀 tudi nekaj varoval je na poti. Sestopim po drugi strani proti vasi Ribno, nato pa nadaljujem v smeri Sela pri Bledu. Še pred njim zavijem desno na kolovoz in mu sledim do vznožja naslednjega hribčka, kjer zavijem desno in sledim stezi na bližnji Homc (523 m). Kratek sestop na drugo stran, nato pa spet navzgor, tokrat v smeri Dobre gore (620 m). Brez težav se vzpenjam po zmerno strmi poti do vrha, kjer se usedem na klopco in uživam v soncu in razgledu (malce manj pa v hladnem vetru) 😎. Sestopim po strmi vlaki v smeri Bleda do spodnje ceste, se spustim proti desni, nakar me oznake za Stražo (646 m) usmerijo levo. Prijetno je, tudi kakšne gužve tu še ni bilo. Mimo razgledne točke in številnih fitnes naprav dosežem prej omenjeni vrh, kjer je tudi vrh smučišča. Pogled naokoli je 😍. Vzamem si nekaj pavze, nato pa sestopim v smeri vasi Mlino. Tam se odločim, da obiščem še bližnji vrh z anteno na vrhu, Kozarca (558 m) se imenuje. Hitro sem na vrhu in spet uživam na razgledni klopci. Spustim se v Mlino in nadaljujem do Blejskega jezera, kjer pa je že precej več ljudi, kot po hribčkih. Sprehodim se ob jezeru v smeri Zake. Narava tu je čudovita, ni kaj reči 😀. Kmalu sem prečkal cesto in zavil levo v smeri Male Osojnice (691 m). Pot je mestoma kar strma, v pomoč so tudi varovala. Ko se teren položi je na levi strani razgledna točka. Razgled na okolico je 😍. Pričakovano pa je tu vse polno ljudi, tako da hitro nadaljujem malce naprej in v levo do naslednje klopce, kjer pa že ni nikogar več 😎 Povzpnem se še na nekoliko višjo Veliko Osojnico (756 m), do katere se hodi kakih 15 minut. Spustim se v smeri Zake, a vmes obiščem še bližnjo Ojstrico (611 m), s katere je razgled prav tako čudovit. Tu si vzamem nekaj več pavze, malce si oddahnem in se razgledujem naokoli. Je kaj videti 😀. Sestopim v smeri Zake do ceste, nato pa po njej v smeri izhodišča. Malce se iščem po ulicah in cestah, tudi s pomočjo domačina najdem pravo pot. Ko na daleč zagledam avto sem kar vesel, da sem spet na znanem terenu. Do izhodišča pridem po makadamski cesti med polji. Lepa turca je za mano 😀.

Razmere: mestoma je na poti kakšno varovalo, teren pa nekoliko zahteven. Smerne table so kar pogoste, tu pa tam pa sem se tudi sam malce iskal, predvsem doli v mestu in okoliških vaseh.