PrimožGrahelj's blog: "Topla" zimska idila nad Lipanco

Danes sem si privoščil razgledno visokogorsko snežno savno 😁 😂. Blizu Kranja si polepšam jutro z ogledom sončnega vzhoda, nato pa že hitim do parkirišča pri odcepu za Šport Hotel na Pokljuki. Za ovinkom (smer Rudno Polje) se začne pot (gaz) proti planini Zajavornik. Sneg je tu še precej trd. Sledim gazi do zgoraj omenjene planine, kjer je res lepo, snega je že tu kar nekaj. Nadaljujem po sledeh predhodnikov. Ko se začne pot dvigovati postane precej toplo. Nadenem si krplje in nadaljujem. Višje se priključim poti od Medvedove konte. Sonce že močno pripeka, ko se vzpenjam proti Blejski koči na Lipanci. Razgled je že od tu čudovit 😍. Tu se odločim, da bom sledil dobri gazi proti Mrežcam (druga možnost je bila Debela peč). Brez težav se vzpenjam po sledeh predhodnikov. Višje, na grebenu se pogledi odpirajo na vse strani. Stokam ob pogledih naokoli, kar niti ni čudno, saj je okoli mene pravi zimski razvrat 😍 😂 . Presenečen sem, ko pridem na vrh Mrežc (1965 m), saj tam prav nič ne piha. Tu spet srečam fanta, s katerim kar nekaj časa govoriva. On sestopi nazaj, jaz pa se odločim, da nadaljujem proti Viševniku. Spustim se navzdol, nato pa kmalu zavijem desno na Vrh Razora (1893 m), ki je poleti precej bolj "kosmat" in težje dostopen kot v takih razmerah. Pazim na opasti, ki jih ni malo. Spustim se na drugo stran na manjše sedlo, nato pa se povzpem po dokaj zmehčanem snegu. Sonce močno greje, zelo je toplo. Debeli vrh (1962 m) mi ponudi čudovit razgled 😍. Da bi bilo bolj zanimivo jo nazaj grede mahnem po svoje. Najprej se spustim v dolino med obema vrhovoma nato pa strmo navzgor na greben, cepin mi prav pride. Nato pa spet s krplji na drugo stran, po sledeh smučarjev bolj v levo, tako, da zgrešim kočo. Lepo se dričam in uživam 😀. Spuščam se do prečne poti, ki je ubistvu zasnežena cesta. Tu sem narobe ocenil svoj položaj, zato krenem v desno. Ko sem že dokaj blizu Kačjega roba ugotovim, da sem malce zgrešil zamišljeno smer, a nič zato. Vedel sem, da se tu ne bom izgubil. Zavijem levo po svoje in jo kravsam skozi Pokljuške gozdove. Lahko bi rekel, da sem imel gozdarsko ekskurzijo na temo iglastih gozdov hehe 😂. Lepi gozdovi so to 😀. Držim se v levo in ko zaslišim avtomobile dosežem cesto, kjer zavijem levo proti izhodišču. Hodim kar po robu, kjer je narejen pravi "zid" od pluženja. "Zid" je visok vsaj 2 metra, saj so avti kar precej pod mano. Zanimivo je bilo 😁. Brez težav dosežem izhodišče.

Razmere: na Mrežce je shojeno (bi šlo tudi brez krpelj), naprej ne. Polno je tudi sledi smučarjev. Sneg se zaradi visokih temperatur hitro odjuži. Snega je veliko. Tura ni pretirano zahtevna.