PrimožGrahelj's blog: Gori, doli, naokoli po hribih v bližini Visokega Kanina (2587 m)

Napoved sonca v hribih je kar vabila tja gori v višave.
Tako smo se trije v petek zapeljali do B postaje Kaninske žičnice, od tam pa smo nadaljevali po markirani poti proti pl. Krnica. Še pred njo smo dočakali sončni vzhod. Nadaljevali smo vzpon po dolini Krnica. Spodaj je še bila v senci, višje pa nas je sonce lepo grelo. Dobro smo napredovali in kar hitro smo dosegli Prevalo, kjer smo pokukali na severno stran. Nadaljevali smo levo po progi, višje pa po markirani stezi. Ko smo dosegli vznožje Prestreljeniškega vršiča (2262 m) smo zavili desno po strmih travah proti grebenu, kjer se nam je odprl čudovit razgled naokoli. Po izpostavljenem grebenu smo hitro dosegli vrh, v manjši škrbinici za njim pa smo zavili levo strmo navzdol nazaj do markirane poti. Po pavzi smo nadaljevali do Škrbine pod Prestreljenikom. Na levi strani smo opazili prečno stezico in šli po njej skoraj do roba, nato pa smo zavili desno na greben (mesta I) in po njem na Grdi vršič (2345 m). Do škrbine smo se vračali po isti poti, od tam pa smo nadaljevali vzpon na Prestreljenik (2499 m). Malica s takim razgledom je nekaj posebnega :). Ko smo bili pripravljeni smo se začeli spuščati do družinske ferate, ki nas je peljala po policah do Prestreljeniškega okna. "Pokuk" skozi okno je skoraj obvezen hehe :). Ko smo se spuščali smo srečali nekaj kozorogov. Nadaljevali smo desno do roba pobočja, kjer zavijemo levo in sledimo možicem čez Kaninske pode proti koči in bivaku. Hoja po podih je meni osebno zelo zanimiva, a je potrebno biti previden. Priključimo se markirani poti od D postaje in kaj hitro smo pri bivaku in Domu Petra Skalarja. Pogledamo v bivak in ugotovimo, da ima res lep razgled direktno iz postelje. Moški del krene na bližnji vrh. Od koče sva hitro pri vznožju Konjca (2289 m), nato pa kreneva nekaj metrov navzgor, kjer zavijeva levo do okna in ob njem proti vrhu (I-II, izpostavljeno). Sestopiva skozi okno do koče, nato pa skupaj nadaljujemo pot proti Kaninu. Spet se potepamo med škrapljami, brezni, žlebiči in drugimi kraškimi pojavi. Mimogrede prečimo Vrh Osojnic (2371 m) in kmalu prispemo do križišča poti. Moški del nadaljuje še na en bližnji vrh. Prečiva melišče in se vzpenjava proti škrbini, kjer zavijeva levo po polici do mesta, ki ponuja dokaj lagoden vzpon čez krajši skok na vršno pobočje (mesta I) do vrha Hudega vršiča (2478 m). Spustiva se po isti poti do markirane poti in nadaljujeva proti Kaninu. Na Dolgih prodih (ki res niso tako kratki :)) smo vsi spet skupaj in nadaljujemo svojo pot. Ko prispemo na greben iščemo mejni kamen, kjer naj bi se zavilo na še en bližnji vrh. Tega kamna pa ne najdemo, čeprav si mislimo, da bi moral biti tu, zato nadaljujemo naprej. Spustimo se v Kaninsko škrbino, nato pa sledi vzpon do vrha Visokega Kanina (2587 m). Opazujemo lahko greben od tu do Prestreljenika, ki je še v planu. Tudi glavni Rezijanski greben nas gleda :). A glej ga zlomka! kaj hitro prinese meglice in "uživamo" lahko le v hladnem vetru. Ne obiramo se preveč, ampak začnemo s sestopom v JV smeri. Sprva je pot še zahtevna, nato pa dosežemo melišča in težav ni več. Pot čez Zadnji dol se kar vleče. Približno uro potrebujemo, da pridemo čez pode do mesta, kjer se dejansko pot začne bolj spuščati proti dolini. Pri pl. Gozdec nas ujame tema, zato z lučkami nadaljujemo do ceste, od tam pa smo v 15 minutah nazaj pri B postaji.

Razmere: večkrat moramo malce poplezati (I-II), mestoma je teren izpostavljen. Tu in tam nam pomagajo tudi možici. Tura je (sploh za kratek dan) dolga in tudi naporna (več kot 2000 višinskih metrov). Snega ni bilo. Naj poudarim, da so razmere zdaj že povsem drugačne.

Hvala obema sotrpinoma za zanimivo turco :).