PrimožGrahelj's blog: Razor (2601 m) z okolico

V soboto se trije odpeljemo do parkirišča v Zadnjici. Spodaj v dolini je bilo kar sveže. Odpravimo se po cesti do razpotja, kjer zavijemo levo v smeri Kriških podov. Pri spodnji postaji žičnice stopimo na mulatjero, kateri sledimo navzgor. Pot ni strma, ima pa svojo dolžino. Vmes opazujemo okolico in se pogovarjamo o tem in onem. Ko smo že kar blizu koče zavijemo desno in se sprehodimo do Spodnjega Kriškega jezera. Pod kočo nas obsije toplo sonce, prav prijetno je. Pri koči imamo nekaj pavze, nato pa nadaljujemo v smeri Razorja. Ob poti opazujemo dva kozoroga. V nadaljevanju pot zavije desno navzgor, kjer si pomagamo z varovali, nato pa se vzpenjamo proti levi po šodru proti Sedlu pod Planjo. Tik pod njim krenemo levo. Dva najbolj zagrizena se odpraviva še na bližnjo Planjo (2453 m). Pod vrhom le te stoji Utrujeni stolp. Razgled z vrha je odličen, kljub temu se kar hitro vračava proti sedlu, kjer skupaj nadaljujemo desno v smeri Razorja. Spet nas šoder spremlja proti desni vse do mesta, kjer pot zavije levo proti vršni glavi (nadmorska višina cca. 2500 m). Najbolj zagrizena imava spet plan, da malce podaljšava turo s prečenjem Vrha Žlebičev. Zavijeva desno in se rahlo spustiva, nato pa splezava (I-II) na manjši kucelj, od tam pa nadaljujeva po ozkem in krušljivem grebenu do ravnice; to naj bi bil Vrh Žlebičev (2486 m). Nadaljujeva do roba, nato pa začneva s spustom proti škrbini; skala je krušljiva, plezanje pa ne pretežko. Tik nad škrbino je skok, zato greva bolj desno. Prečkava šodrasto grapo pod škrbino, na drugi strani pa se povzpneva do zgornje police, nato pa desno po njej do skalnatega praga, ki ni bil pretežak. Hitro sva na vrhu (to naj bi bila kota 2465 m). Od tu naprej se greben spušča, zato se previdno vračava nazaj proti markirani poti. Ko jo doseževa slediva markacijam čez vršni strm in zavarovan skok proti vrhu Razorja (2601 m), kjer se spet zberemo vsi skupaj. Kakšen razgled, waw! :) vidimo res daleč naokoli, le proti jugu je bolj oblačno. Kar nekaj časa smo na vrhu in uživamo. Veter se je medtem okrepil. Začenjamo s sestopom po isti poti. Posebej previdni smo na zahtevnih odsekih. Brez posebnih težav sestopimo do Kriških podov, od tam pa po mulatjeri proti izhodišču. Drevesa že dobivajo jesensko barvo; morda jim še manjka nekaj dni. Ob silnih debatah se pot do avta sploh ne vleče. Počasi se odpravimo proti domu.

Razmere: vršni del vzpona na Razor je zelo zahteven. Če prečimo Vrh Žlebičev imamo opravka s plezanjem I-II. stopnje, mestoma je teren izpostavljen. Skala je precej krušljiva.

Zahvala gre obema sotrpinoma za idejo in za izvedbo ture :)