PrimožGrahelj's blog: Po nemarkiranih vrhovih in grebenih nad Srednjim vrhom

Nekaj časa sem se dogovarjal za to turo s Tinko. To soboto nam je uspelo. Zjutraj sva se odpravila proti Gorenjski. Na Lipcah pobereva še njeno sestro in skupaj se odpeljemo do Srednjega vrha (Nad Gozdom Martuljkom). Po malici se odpravimo po desni (spodnji) cesti, ki kmalu postane makadamska. Vodi nas daleč proti desni. Na vseh križiščih sledimo glavni cesti (dvakrat v levo). Cesta se zdaj bolj zdaj manj vzpenja. Po dobri uri hoje nas pripelje do lovske koče Za Lepim vrhom. Že do tu opazujemo gore, predvsem izstopa Martuljkova skupina, ki žari v jutranjem soncu. Po kratki pavzi nadaljujemo desno po strmem kolovozu. Višje je več vlak, držimo se iste smeri kot do sedaj. Kjer najdemo stezo gremo raje po njej. Gozd se razredči in prispemo do lepe travate dolinice. S Tinko se odločiva, da greva desno na Kresišče, Jerca pa nadaljuje po poti skozi Grajšico in naju počaka višje na manjšem sedlu. Midva pa kreneva malo levo in malo desno. Iščeva kakšno stezico proti vrhu. Najdeva poseko in skromno stezico naravnost proti vrhu. Strma travnata pot naju privede do križa na Kresišču (1839 m). Na oni strani se že podijo meglice. Kar hitro se odpraviva z vrha po grebenu. Spuščava se in kaj kmalu naletiva na Jerco. Skupaj se odpravimo naprej po grebenski stezi. Pridemo na razpotje (avstrijske oznake), mi gremo naprej v smeri Maloškega poldneva in Ojstre Peči. Pot se malo vzpenja in malo spušča. Višje pridemo do razpotja, kjer zavijemo desno in sledimo markacijam na 10 minut oddaljeni vrh. Do njega se najprej malo spustimo, nato pa nazaj povzpnemo do križa. Ojstra Peč (1801 m) je lep razglednik. Sledi malica in okrepčilo. Po isti poti se vrnemo nazaj do razpotja, tam pa zavijemo desno po grebenu naprej. Sprva mestoma strmejša pot nas nato pripelje do položnješih travnikov, ki so polni cvetja. V nadaljevanju steza preči pobočja proti našemu naslednjemu vrhu. Na sedlu, kjer se sreča več stez zavijemo desno in se med rušjem povzpnemo do križa na Trupejevem Poldnevu (1931 m). Vrh je strmo odsekan na severno stran, zato previdno. Odpre se nam lep pogled naokoli. Spet sledi nekaj pavze, nato pa nadaljujemo po grebenu proti zahodu. Pot se večinoma spušča. Nekaj temnejših oblakov nad nami nas ne moti. Kar nekaj časa sledimo grebenski stezici dokler se svet ne odpre in znajdemo se na Blekovi planini. Spustimo se do bližnje ceste, sledimo ji levo. Kmalu spet zavijemo levo in se spuščamo po cesti. Ko prispemo na spodnji del Železnice nas napis na drevesu usmeri desno navzdol proti Srenjemu Vrhu. Pot, ki poteka ob potoku Jerman je mestoma precej razrita. Pogled desno proti Hudim hlevom je res hud. Kako strmo travnato pobočje je tam. Pot se še naprej zmerno spušča. Gozd se počasi redči in že smo tik nad izhodiščem, kjer naredimo zadnjo pavzo s pogledom na Martuljške gore. Ko prispemo do avta se pripravimo za odhod. Jerco pustiva na Lipcah, s Tinko pa se odpeljeva proti domu.

Razmere: poti so kopne. Markacij razen na krajšem odseku ni, so pa stezice dobro uhojene. Del omenjene poti je del Alpe Adria Trail. Zaradi večih namarkiranih križišč je dobro imeti vsaj zemljevid.

Hvala obema za vodenje na turi, slike in družbo :D