PrimožGrahelj's blog: Osamljeni razglednik nad Zadnjico

Za nedeljo z Gašperjem izbereva krajšo turo. Okoli osmih prispeva v Zadnjico. Po zajtrku se odpraviva lepemu dnevu naproti. Temperatura je bila kar nekaj stopinj pod ničlo, zato se ne obirava. Po 45 minutah ceste prideva do razcepa, kjer zavijeva desno proti Prehodavcem. Prečiva strugo in se pričneva vzpenjati. Na poti je nekaj snega, pot je shojena - mestoma tudi malo ledena, vendar derez ne potrebujeva. Višje ko sva, višja je tudi temperatura pa tudi klanec naju dobro ogreje. Večinoma gre pot po ali ob strugi. V dobri uri doseževa sedlo Čez dol, kjer narediva krajšo pavzo. Tu je še vse zasneženo, do 20 cm suhega snega. Zavijeva desno za stopinjami predhodnikov. Hitro začne zmanjkovati snega, bližava pa se tudi soncu. Neoznačeni stezici slediva v desno med rušjem, ki ga je tukaj precej. Mestoma je potrebno tudi nekaj pretikanja. Ko stopiva na sonce je čisto druga zgodba kot do sedaj. Prijetno toplo je. Mestoma se pojavi nekaj snega ali ledu, a nadaljujeva brez težav. Kmalu zagledava pred seboj skupino pohodnikov tik pod vrhom. Na Zadnjiški Ozebnik (2084m) stopiva okoli 11:30, skupaj s še 3 gorniki. Razgled kot se šika, malo vetra in toplo sonce, zato si vzameva 1 uro za uživanje na vrhu. Ob 12:30 začneva sestopati po isti poti nazaj do sedla. Tik nad njim prideva nazaj v senco in mraz, temperatura je padla na ničlo. Kar nekaj časa v teh krajih ne bo sonca, isto je tudi z dolino Zadnjice. Na sedlu zavijeva desno in sestopiva po drugi poti proti Trenti. Slediva lepi mulatjeri. Vmes opaziva zanimivo stezo proti sedlu Čez Drt. Takoj sva dala to stezo na listo želja za prihodnost. Še naprej sestopava po lepi poti skozi skoraj pravljične gozdove. Mimo hiše kmalu stopiva na cesto, njej pa slediva do glavne ceste. Vmes opazujeva strugo z lepimi tolmunčki. Zadnji del poti se še kar vleče. Mimo zaselka Na Logu se povzpneva do parkirišča v Zadnjici. Malo okrepčila in nato še vožnja v Idrijo.

Razmere: do višine cca. 1700m je že prava zima - sneg in mraz, ponekod je ledeno. Od tam naprej pa dosežemo sonce in je pot večinoma kopna in ob sončnih žarkih prav prijetna. Opreme nisva potrebovala.

Hvala Gašperju za turo :)