PrimožGrahelj's blog: Zajeda v Tolminskem Migovcu (1881m)

Želel sem si, da bi tudi letos splezal (vsaj) eno smer v hribih. Želja se mi je uresničila v soboto. Dogovoriva se z legendarnim Danijem Felcem.
V soboto ob 7:00 smo se trije odpravili do Tolminskih Raven. Odšli smo po lepi gozdni poti proti planini Kal. Hitro smo dosegli sonce, postalo je zelo prijetno. Ko zagledaš planino misliš, da si v raju, saj je tam gori res tako lepo. Po kratki pavzi nadaljujemo po prečni poti proti planini Razor, a le do grape, ki vodi proti steni. Tu zavijemo levo in se vzpenjamo po grušču navzgor. Vmes moramo tudi malo poplezati (I-II). Na vrhu grape zavijemo levo in prečimo nekaj metrov, dokler se nam ne odpre prehod na razgledni pomol pod steno. Tu je bil vstop v našo smer - Zajeda IV, cca. 100m. Pred vstopom smo pomalicali in si malo odpočili. Nato pa je sledilo še opremljanje in kvačkanje s cvilingom. Gašper je šel naprej, vmes jaz, ki sem najmanj izkušen, za mano pa Dani. Hitro se smer postavi kar konkretno pokonci. Ko pride Gašper pod zajedo, naredi štant, potem pa se jaz poženem v robe. Tu še ni bilo tako težko. Sledi mi Dani. Po kratki pavzi Gašper nadaljuje v Zajedo, ki gre nekaj metrov navpično navzgor, nad tem delom pa visi skala, zato smo se malo tlačili. Kar zahtevno, a smo zmogli brez večjih težav. Nad tem delom smo spet štantali. Do tu smo se že dobro ogreli. Nato pa nadaljevanje zajede, ki je bil detajl ture. Ozko, zelo pokonci in z zelo slabimi oprimki. Že Gašper kar nekaj časa išče možne oprimke in razpoke za varovanje (frendi, jebice), tudi midva z Danijem sva imela kar nekaj težav. Problem je bil tudi ta, da je bila zajeda preozka, da bi šel skozi, levo in desno nad zajedo pa so bili zelo slabi oprimki. Tik pred vrhom zajede je Gašper zaradi slabih oprimkov zavil v desno na manjši grebenček, a tudi ta varianta je bila vse prej kot lahka. Da pa ne bi bilo prelahko sem se udaril v kost na komolcu in takoj sem imel take mravljince v roki, da sem moral malo počiti. Imel sem slabo stojišče, zato sem moral hitro nadaljevati, saj so roke vse bolj bolele. Na srečo sem hitro našel dobra oprimka, kajti še nekaj sekund in moral bi se spustiti zaradi bolečine. Še nekaj zahtevnih metrov nato pa prihod na štant. Tudi Dani je imel nekaj težav, a je uspešno prišel do naju. Sledilo je še zadnjih 30 metrov do vrha smeri. Gašper gre naprej, ko naredi zadnji štant grem za njim. Po nekaj metrih zavijem levo in nato ob ploščah v desno. Skala je razpokana, a na probo deluje dovolj trdna. Ko jo dobro zagrabim pa se kar naenkrat odlomi cela skala (slab meter velika). Odletim kakšen meter nazaj v ruševje, pulz naraste. Imel sem dvojno srečo; da me je podrgnila le po roki in zletela mimo telesa oz. nog, še večja sreča pa je bila ta, da je bilo to nekaj metrov levo in Dani ni bil v nevarnosti. Zadiham, nato pa previdno nadaljujem v desno do vponke, nato pa levo do Gašperja. Dani je bil hitro za mano. Nisem mogel verjeti, da smo za teh dobrih 100m smeri porabil 3ure in pol!! Ampak tako je, ko plezaš počasi, iščeš oprimke in razpoke za varovala, poleg tega pa smo bili v navezi trije. V nekaj minutah smo dosegli vrh Migovca, po kratki pavzi pa smo hitro začeli sestopati po lepi mulatjeri do planine Kal, od tam pa nazaj do avta. Vmes smo opazovali, kako sonce zahaja in kako so se lepe rdečo-oranžne barve razlile nad hribi. Tik pred temo smo prišli na izhodišče.

Zahtevnost: IV, cca. 100m. Smo se strinjali, da je to kar težka smer kot za oceno IV. Oprimki v zgornjem delu zajede slabi, drugje bolje. Skala večinoma dobra (večinoma!!!) :)

Hvala obema za lepo plezalno izkušnjo :).