PrimožGrahelj's blog: Jalovec (2645m), kristalni lepotec

Letos je očitno leto zimskih velikanov. Po februarskem Špiku pade tokrat odločitev, da gremo v ponedeljek naskakovat Jalovec. Pridruži se nama še legendarni Dani Felc. Ko "normalni" ljudje še spijo, se mi že peljemo proti Planici, kjer parkirano in se pripravimo za odhod. Lunca sveti, mi pa pridno napredujemo po spolzki cesti proti Domu v Tamarju. Ko smo blizu je že dovolj svetlobe, da opazujemo naš cilj v vsej svoji lepoti. Po 5 minutah pavze nadaljujemo skozi gozd. Po dobre pol ure smo nad gozdom in že gledamo flanko pod ozebnikom, ki ne izgleda pretirano dolga (očesna prevara!! cca 600m višine je do začetka ozebnika!) Pot se kmalu postavi bolj pokonci in kar dobro napredujemo. Vmes imamo kratke pavze za okrepčilo. Po dobri uri vzpona smo pod ozebnikom, kjer se opremo z zimsko opremo ter čelado (padajoče kamenje!). Malo se okrepčamo. Ta čas nas prehiti skupina 5 smučarjev. Nadaljujemo skozi ozebnik, ki ni pretirano strm (okoli 30 stopinj). Stopinje so narejene, sneg ok, tako da nam gre fino. Večinoma padajo po ozebniku le kepe snega. Hodimo po levem robu gledano navzgor. Ko prispemo do vrha ozebnika nas pričaka sonce in lep razgled. Nadaljujemo še slabih 15 minut do Jezerc, kjer pomalicamo. Zdaj nas je čakal najtežji del poti. Prečnice nad Loškim žlebom niso najbolj prijetne, a so stopinje narejene in večinoma so kar dobre. Gašper in Dani zavijeta desno po svoje, jaz pa sledim markirani in shojeni poti. Sneg je bil ponekod že precej južen, nekaj stopinj se mi je kar odpeljalo (!!) a na srečo sem imel cepina dosti zabita v snegu, da bi me (upam) zadržala, če bi noga zdrsnila (sploh ni za misliti, kam bi človek padel, če bi zdrsnil na teh prečkah). Na robu pot zavije desno in ob jeklenici na flanko pod grebenom, ki je še kar strma (cca. 40 stopinj), a so stopinje odlične in brez težav nadaljujemo do grebena, kjer začne kar močno pihati. Pot po in ob grebenu je izpostavljena in zahtevna, a dobro napredujemo. Dve prečki pod grebenom sta zelo zoprni, a gre lepo. Ob 11:00 pridemo na vrh Jalovca (2645m), kjer je pihalo zelo malo. Nažalost ni bilo veliko sonca, saj je bilo veliko kopren, se je pa sneg manj odjužil kot bi se. Razgledi solidni. Na vrhu smo uživali dobre pol ure, nato smo začeli sestopati. Previdno smo šli čez prečke pod grebenom vse do njegovega konca. Tu smo zavili levo navzdol. Po strmi flanki smo sestopali obrnjeni proti snegu. Nato pa spet zoprne, izpostavljene in zahtevne prečke do Jezerc, kjer sem si kar malo oddahnil, bil sem zelo vesel, da je šlo vse ok. Malo pavze, nato pa hitro skozi ozebnik. Pod njim smo pospravili opremo in se dričali po snegu proti dolini. Vmes se je nekaj časa malo udiralo. Ko pridemo v gozd, smo bili že blizu koče, pri kateri pa se nismo ustavljali, ampak smo nadaljevali po cesti do avta v Planici.

Razmere in težavnost: Do vrha ozebnika škripavček, višje se je sneg odjužil (na srečo ne preveč), čeprav so nekatere stopinje kar odletele - previdno je treba delati stopinje, ki pa so večinoma že dobro narejene.
Vzpon na vrh Jalovca se šteje za zimski plezalni vzpon, zato nikar brez ustrezne opreme, jaz priporočam dva cepina. Posebej bi opozoril na strme, zelo izpostavljene prečke, na katerih se ob mehkem snegu hitro lahko kaj zgodi, časa za vstavljanje s cepinom pa skoraj ni.

Hvala obema za sodelovanje na mojem krstnem zimskem plezalnem vzponu :)