ponedeljek, 06. oktober 2014

Bavški Grintavec (2347m) - 6.10.2014

Po bolj umirjenem vikendu je bil ponedeljek spet čas za turo. Izbrala sva nekoliko krajšo, da je bil avto do časa nazaj doma. Tako sva se odpravila po soški magistralki vse do PUS-a Bavšica, kjer sva parkirala. Zaradi teme sva še malo zadremala in v miru pomalicala. Ko se je začel delat dan sva se odpravila proti planini Bukovec. Že kmalu sva zagledala ogromna snežišča v grapi. Po precej zaraščeni poti sva v slabi uri dosegla planino. Hitro sva nadaljevala, saj ni bilo ravno toplo. Po prečenju in krajšemu vzponu sva prišla do razpotja, kjer sva nadaljevala proti Kanskemu prevalu. Zelo kmalu sva stopila nad pas megle in zagledala gore. Zelo lepo. Odločiva se, da obiščeva še manj znani vrh Kanje (1846m), ki je le dobrih 5 minut s poti. Nadaljevanje proti sedlu je bilo precej šodrasto. Na sedlu naju obsije sonce, razgled pa je manjši od željenega. Po kratkem spustu se pripraviva za nadaljevanje po zelo zahtevni poti. Po kratkem prečenju pride hitro navpičnica, kjer je uživanje na vrhuncu. Pot je zdaj manj zdaj bolj zahtevna, fino se mi je zdelo, ker so bila tudi mesta brez varoval. Kmalu se združiva z lažjo pot iz Zadnje trente in nadaljujeva proti vrhu. Ta del poti je zelo šodrast in podrt. S pomočjo varoval se povzpneva po strmi steni in hitro doseževa vrh. Razgled je bil omejen. Bilo je precej hladno, zato sva skrajšala čas počitka na vrhu. Lep je bil pogled na Mangart in Loško steno. Sestopila sva po grebenu in sicer po poti, ki naj ne bi vsebovala niti grama železa. Nekaj mest je bilo treba preplezati, nič tako težkega se mi ni zdelo. Je pa pot tudi izpostavljena, zato previdno. Steza se spusti pod strme stene, nato pa se ponovno povzpne na greben do vrha Malega Grintavca (2282m). Še naprej zahtevna pot se spušča nekaj časa po kamnih, nižje pa tudi po travah. Še malo in stojiva na vrhu Brda (2152m). Še naprej slediva grebenu in se vztrajno spuščava. Na mestu, kjer pot zavije desno proti Bavšici narediva krajšo pavzo. Tu sva že pod pasom megle. Nadaljni spust je bil zoprn in precej strm, pot pa je bila tudi mokra. Kar vesela sva, ko sva se združila z jutranjo pot. Še 15 minut in že stojiva na planini. 5 minut, nato nadaljujeva proti avtu po že znani poti. Kar hitro zagledava avto. Tura je narejena, čakala naju je še pot nazaj do Idrije.




Pl. Bukovec

Del Loške stene

Pihavci













Proti Kanjskemu prevalu



Kanja



Navpičen vzpon







Zapotok






Mangart in Jalovec (le špička)






Sestop









Voda pod planino

Ostanki snežene zime

Avto še čaka

Še malo



Ni komentarjev:

Objavite komentar