PrimožGrahelj's blog: V iskanju prehodov na Veliki Nabojs s severa (Via Nord)

Prišel je dolgo pričakovani vikend, ki je bil rezerviran že precej časa. Sicer so se plani nekoliko spremenili, a nič zato. V iskanju prijateljev za na turo se mi javi Blaž in tako smo se trije v soboto ob 4:00 odpravili novi dogodivščini naproti. Po dolgi vožnji preko Bovca prispemo v Zajzero, kjer se peš odpravimo proti koči Pellarini. Po pol ure vzpona pa skrenemo na pot 660, za oznakami Via Nord. Najprej se malo spustimo, nato pa se precej strmo vzpenjamo pod Malim Nabojsom. Ves čas opazujemo severno steno Velikega Nabojsa, ki je res impozantna. Kar nekaj časa se vzpenjamo, ko dosežemo prve sončne žarke. Kmalu smo spet v senci, kjer se po vse bolj šodrasti poti še naprej vzpenjamo. Precej smo začudeni, ko vidimo dva, ki sestopata tu dol ob tako zgodnji uri. Zgrešila sta pot, iskala sta nekaj drugega. Mi pa nadaljujemo proti koti 1736m, kjer opazujemo ostanke vojne. Tu sledi malo daljša pavza in okrepčilo. Skrbno preberemo opis iz Planinskega Vestnika in nadaljujemo. Spustimo se na nasprotno stran, a le cca. 30m, kjer nadaljujemo levo v bolj strm svet. Sredi grape zavijemo desno in kamlu spet levo. Ves čas iščemo najlažje prehode, v pomoč nam je nekaj možicev in celo nekaj rdečih pik. Ko se povzpnemo na greben nad nami že vidimo začetek Vie Nord. Smer poteka po precej strmem svetu, prek žlebov in polic. Težavnost je ves čas okoli II. stopnje, svet je precej izpostavljen. Nekdo je na tem delu postavil celo nekaj možicev po najlažjih prehodih. Plezanje je bilo prav uživaško, ponekod je bila skala krušljiva. Po prb. 100m pridemo pod vršno steno, kjer potekajo Gamsje police. Razmišljamo, če bi šli naprej po originalni Vii Nord, a ker je bila polica videti zelo izpostavljena in zahtevna (sploh nismo bili sigurni, ali smo gledali pravo polico) smo sledili opisu v Vestniku in zavili levo. Po Gamsjih policah smo prečili severno pobočje Velikega Nabojsa vse do stika poti po vzhodnem grebenu. Ob pogledu na prepadne stene Viša ti kar dlake vstanejo pokonci. Nadaljna pot je bila lažja. Kmalu smo se priključili običajni poti in nadaljevali proti vrhu. Tik pod vrhom smo prijeli tudi za jeklenice, ki so nas vodile na vrh Velikega Nabojsa/Monte Nabois Grande (2313m). Ob prelepih pogledih smo si odpočili in pomalicali. Kmalu za nami so prišli na vrh še štirje Slovenci. Po pogovoru in fotkanju smo kmalu začeli sestopati po običajni poti. Poti smo sledili čez skale, nižje med trave. Zadnji spust do melišč je spet bolj skalnat. Malo smo se podričali, nato pa sledili lepi poti do koče Pellarini. Vmes se je odcepila še pot po SV debri Viša (oznake Gole Ne). Pri koči smo še zadnjič pogledali proti steni Viša. Sledil je spust proti dolini. Sprva šodrasta, nižje pa boljša pot nas je pripeljala do ceste. Cesti smo sledili mimo odcepa Vie Nord vse do izhodišča. Vmes smo srečali veliko skupino slovenskih planincev. Ko smo bili pripravljeni smo odšli še do bližnje vode, kjer smo se nekoliko ohladili. Zatem pa je sledila še vožnja domov.

Via Nord je plezarija II. stopnje, ki poteka po precej strmem svetu, ki je kar izpostavljen. Skala je deloma tudi precej krušljiva. Za manj izkušene priporočljivo varovanje z vrvjo, pri nas je ostala v nahrbtniku. Pot je markirana do kote 1736m, nato pa le z možici in redkimi pikami. Poti je težko slediti, zato priporočam opis ali vodnika, ki pot pozna. Zelo dober opis se dobi v Planinskem Vestniku marec 2014. Gibljemo se v brezpotju, kjer si tudi sami iščemo prehode. Izkušenemu gorniku pa bo pot zagotovo dala to, kar je pričakoval.

Hvala udeležencema za družbo in iskanje poti :D