PrimožGrahelj's blog: Manj znani pristop na znano Planjavo (2392m)

Napoved je obetala dobro vreme, zato se pričnejo dogovarjanja za turo. Tokrat se dogovarjam z Matevžem. Na turo povabi še dve dekleti, ki ju sam nisem poznal, zato nisem ravno vedel, kaj pričakovati in ali bosta kos dolgi in zahtevni turi. Vse skrbi so bile zaman.
Tako sva se z Matevžem v sredo zjutraj odpravila proti Ljubljani, kjer sva pobrala prvo dekle. V Kamniku se srečamo in spoznamo še z drugim dekletom, potem pa se skupaj odpravimo do parkirišča pri Koči v Kamniški Bistrici. Tam kar hitro spakiramo in odidemo. Sledimo oznakam proti Kamniškemu sedlu. Pot je precej strma, višje pa se nekoliko položi. V eni uri smo V Klinu, kjer naredimo prvi kratek postanek. Tu nadaljujemo desno po nemarkirani, a dobro vidni stezici skozi Repov kot. Nekaj časa se dokaj strmo vzpenja skozi gozd. Višje se gozd začne redčiti. Pot preči skalne plošče (nekaj varoval, nekoliko izpostavljeno). V nadaljevanju nas vodi pot nad tolmuni. Sledi vzpon skozi pas rušja, kjer smo hitro na razpotju. Nadaljujemo desno (možic) po poti, ki še naprej vodi po levi strani doline. V nadljevanju prečimo skalne plošče (zahtevno, izpostavljeno) in nadaljujemo po šodrastem svetu. Že od daleč vidimo prehod, ki nas je čakal na poti do sedla. Previdno nadaljujemo po strmem terenu, kjer nas čaka nekaj plezanja 1. stopnje. Nadaljevanje je nekoliko lažje. Pot se začne izgubljati, a nam je v pomoč nekaj možicev. Kmalu se znajdemo na Srebrnem sedlu (2115m), kjer nadaljujemo levo po markirani poti proti Planjavi. Na sedlu začne tudi dokaj močno pihati, zato se odločimo, da bomo malicali v prvem zavetju. Vzamemo si dovolj časa, nikamor se nam ne mudi. Uživamo v pogledih na Ojstrico, Lučkega Dedca in vrhove Dleskovške planote. Kmalu nadaljujemo proti vrhu Planjve (2392m), katerega dosežemo okoli poldneva. Razgled je bil veličasten. Ker je precej pihalo, smo pohiteli. Kmalu smo začeli sestopati proti Kamniškemu sedlu. Pot nas je vodila preko Sukalnika, kjer smo si spet nadeli čelade, saj smo prišli do težjega dela poti. S pomočjo varoval smo napredovali. Medtem nas je zajela megla, ki se je hitro dvigala. Po lažjem terenu smo prišli do Koče na Kamniškem sedlu (1864m), kjer smo naredili daljšo pavzo. Čas kar hitro mineva v dobri družbi. Dogovorimo se, da bomo prvi del sestopa malo pogoljufali in ga opravili po meliščih, zato nekaj časa prečimo proti Planjavi, nato se pa podričamo navzdol. Hitro smo nazaj na markirani poti, čez 5 minut pa že vidimo zasilni bivak Pri Pastircih. Kar hitro se znajdemo pri studencu, od tam pa tudi ni prav daleč do točke, kjer smo sklenili naš krog. Sledi še 45 minut sestopa do avta po že znani poti. Odpravimo se še do izvira Kamniške Bistrice in tam namočimo noge v ledeno mrzlo vodo. Ko smo pripravljeni se odpeljemo proti domu. V Kamniku odložimo Nežo, v Ljubljani pa še Stašo. Z Matevžem nadaljujeva vse do Idrije.

Hvala vsem za dobro družbo. Še bomo šli! :)