PrimožGrahelj's blog: Razor (2601m) in Planja (2453m)

Po dnevu počitka in učenja je bila za petek napoved dokaj dobra. V mislih sva imela Veliko Martuljško Ponco, a sva se odločila za meter nižji vrh - Razor. To je bila dobra odločitev. Tako sva se v petek zjutraj z Gašperjem odpravila proti Zadnjici, kjer sva parkirala. Najprej malo po cesti, ki naju je pripeljala do spodnje postaje žičnice na Kriške pode. Tam sva krenila na zelo lepo in dokaj položno, a precej dolgo mulatjero proti koči. Pot se večinoma vzpenja po ovinkih, preči pa tudi nekaj grap. Ker sem vedel, da se zelo blizu poti nahaja lovska koča na Utrci, sva naredila ta nekaj minutni ovinek in malo pofirbcala, kako to izgleda. Z vsakim metrom je razgled na okoliške vršace lepši.V nadaljevanju mulatjere ta kmalu pride ven iz gozda, svet pa je vse bolj peščen in skalnat. Tako je do manjše uravnave, kjer leži spodnje Kriško jezero. Tam že zagledava Pogačnikov dom na Kriških podih (2050m), do katerega imava še 20 minut hoje. Pri koči sledi kratek postanek, nato pa se odpraviva v smeri proti Razorju. Na melišču si dava na glavo čelado in nadaljujeva. Do sedla pod Planjo se pot vzpenja po zoprnih meliščih. Na sedlu nadaljujeva desno proti vrhu. Pot je zelo šodrasta in izpostavljena padajočemu kamenju. Prečiva kratko snežišče, nato pa slediva poti v levo vse do mesta, kjer nova pot zavije desno (aktiven podor). Kmalu sva pred navpičnim, na enem mestu celo rahlim previsnim delom (10m), ki pa je lepo varovan. Jeklenicam slediva proti vrhu Razorja, katerega doseževa zelo kmalu. Razgledi so bili očarljivi na vse strani. Še najslabše je bilo proti Škrlatici in Jalovcu, ki sta že imela nekaj oblakov. Sledi zaslužena malica, fotkanje in razgledovnje. Zatem previdno sestopiva čez navpičen del in po šodru vse do sedla pod Planjo, kjer je zoprn del poti že za nama. Greva še proti Planji. Čez skale malo poplezava in kaj kmalu se nahajava pri Utrujenem stolpu, ki je zame ena lepših naravnih znamenitosti pri nas. Čez 5 minut že stojiva na vrhu Planje. Kratka pavza, nato pa sledi spust proti Kriškim podom. Ko je konec jeklenic in klinov spraviva čelado in se v rahlem vzponu povzpneva do koče. Tam sledi še ena pavza, kaj kmalu pa začneva sestopati proti Zadnjici. Stopiva še do spodnjega Kriškega jezera. Sestop proti dolini je zame precej naporen, tudi kolena se strinjajo s tem. Po dobri uri in pol prideva do spodnje postaje žičnice, do avta pa naju loči le še nekaj ceste. Sledi obvezno hlajenje v zelo mrzli Krajcarici, nato pa vožnja proti domu.

Razmere: cepin in dereze niso potrebne, zelo pa je priporočljiva čelada, za manj izkušene tudi samovarovanje. Stanje varoval je ok, le en klin pod Planjo se premika, zato previdno.

Zelo lepa, a dolga in naporna tura. Še pridemo v te konce! :)