PrimožGrahelj's blog: Loška stena - južni del (Vrh Krnice - Briceljk)

Za vikend se je obetalo lepo vreme in pogajanja o turi so se začela. Odločili smo se za divje in samotne konce. Tako smo se v soboto zjutraj odpravili proti trdnjavi Kluže, kjer smo parkirali. Po zajtrku smo se odpravili po cesti proti Bavšici, a le cca. 50 metrov, kjer smo skrenili levo na pot. Pot se najprej zložno, potem pa vse strmeje vzpenja. Po slabi uri smo na Izgori, kjer stoji lovska koča. Še naprej sledimo dokaj dobri poti, ki nas privede na sleme. Pot zavije levo in nas pripelje do križišča poti. Tu nadaljujemo desno, strmo navzgor. Na razcepu je tudi možic. Strmi poti sledimo vse do ovinka, kjer se v desno odcepi pot do bivaka na Naklu, kjer je lepo razgledišče in primeren kraj za počitek. Vrnemo se na križišče in nadaljujemo po poti. Pot kmalu preide med trave, gozda pa ni več. Pogledi proti Bavšici so vse lepši. Pod travnatim stolpom, ki ni prehoden pa moramo biti pozorni na prehod v desno nad pobočja Bavšice, v pomoč nam je jeklenica. Sledi krajše prečenje, nato pa "pot" zavije levo navzgor v manjšo grapo, kjer sledi prehod v desno (možic). Kmalu zavije pot na drugo stran, levo od grebena, kjer smo uživali v senci. Sledi vzpon na večje travnato pobočje, kjer je poti konec. V rahlem vzponu prečimo travnik (možic ali dva) do dobro vidne grape (začetek je označen s črto). Tam spet sledi krajši počitek. Po grapi se vzpnemo, nato pa zavijemo levo na travnato gredino (I, krušljivo). Na vrhu gredine pridemo na prostrana pobočja Male Krnice, kjer nadaljujemo levo proti vrhu, ki pa nima imena. Na drugi strani, proti Krnici opazujemo trop gamsov. Po grebenu dosežemo predvrh, ki mu sledimo do Vrha Krnice (2234m). Razgled je bil veličasten. Posebno lep pogled je na Log pod Mangartom in na Mangart. Sledi daljša pavza, da se okrepčamo. Vseskozi opazujemo greben, ki nas čaka. Sedaj gre zares, začnemo z prečenjem. Greben je mestoma zelo izpostavljen, lahko gremo kak meter desno. Do Oblice (2246m) nas čaka še 10m prag II. težavnostne stopnje. Od tu naprej postane greben prava žaga, ogromno je rogljev in vmesnih škrbin. V škrbine se lahko spustimo tudi po vrvi, sidrišča so urejena. Prvi spust opravimo brez vrvi, prosto (II. v sestopu), čez naslednji, bolj strm skok pa se spustimo po vrvi. Čez zadnji, najbolj zahteven spust je napeljana vrv, ki pa je nekoliko prekratka. Mi smo uporabili kar lasten prusik. Ta del je na nekaterih mestih izredno izpostavljen! pot zahteva miren korak, veliko zbranosti in popolno hladnokrvnost pred globino. Hodimo po ozkih policah nad silnimi prepadi Loške stene. Mimogrede prekoračimo Vrh Rup (2245m). Greben do Oltarjev (2308m) je spet lažji. Tu opazimo naš zadnji vrh, ki je že blizu. Po kratki pavzi nadaljujemo. Ta sestop je spet zelo zahteven, plezamo do II. stopnje navzdol (sidrišče, nižje še eno). Možnosti za sestop je več, v pomoč so nam lahko tudi packe (oznake). Plezarija niti ni pretežka, problem je bil le ta, da so bile vmes mokre trave. Imel sem kar nekaj težav. Nižje je spet lažje in čaka nas še 10 minutni sprehod do najvišjega vrha Loške stene - Briceljka (2346m). Sledi nekoliko daljši postanek. Pogledi so še zmeraj veličastni. Uživamo v dnevu in razgledu. Sestopimo po nekoč markirani poti, ki nas čez pobočje povede levo v grapo, iz nje pa levo desno (možici) vse do gredine, ki je zadnje težje mesto. Ko stopimo na melišče, je tehničnih težav konec. Sledimo ozki zaraščeni stezici skozi pravi botanični vrt, kjer raste ogromno različnih vrst. Potrebna je precejšnja previdnost, da ne pademo v kakšno luknjo, v mokrem je velika nevarnost zdrsa. Nižje se pojavi gozd, mi pa se še zmeraj dokaj strmo spuščamo vse do lovske koče v Bali, kjer se ustavimo pri koritu z vodo. Ko se napojimo sestopimo po deloma zaraščeni poti mimo nekdanje vasice Logje do Bavšice, kjer pa še ni konec. Ko smo že precej utrujeni, nas čaka še 4 km ceste do Kluž, kamor prispemo okoli 18:30. Tura končana, dogodivščina sklenjena. Sledi še kratko hlajenje v mrzli vodi, nato pa pot domov.

Razmere in težavnost: pot je kopna, snežišča so ob poti in nam ne prestavljajo težav. Pot do Vrha Krnice tehnično ni tako težka, je pa zelo naporna. Višje se pot izgubi. Če hodimo prvič, moramo obvezno imeti vodnika ali vsaj dober opis poti. Greben nam ponuje svojevrstne, trentarske užitke. Za manj izkušene obvezna uporaba vrvi. Sidrišča za spust so na težjih mestih urejena. "Pot" po grebenu je mestoma izredno izpostavljena, ni za vrtoglave! Nikar na turo v mokrem! Tudi sestop ni povsem lahek. Orientacija je ves čas zahtevna.
Velikopotezna, razgibana tura v divjem in samotnem okolju.

Hvala za družbo, pomoč pri turi ter za prevoz :).