PrimožGrahelj's blog: Ferati Renke

Začel sem na parkirišču pri mostu na desni strani ceste malo naprej od križišča za vas Renke, če gremo iz smeri Zagorja proti Ljubljani. Most čez Savo ni ravno v najboljšem stanju. Po kakih 100 metrih ob železnici me markacija usmeri desno navzgor na stezo, ki se vzpenja skozi gozd. Vmes grem tudi mimo plezališča. Po prb. pol ure hoje sem pri prvi klopici ljubezni (ta dan sem šel mimo štirih). Tu je križišče, kjer zavijem desno in v nekaj minutah sem pri vstopu v ferati. Najprej grem levo, po lažji, a vsekakor ne lahki smeri, ki je označena s težavnost C. Izmenjujejo se strmi vzponi in izpostavljena prečenja, v pomoč so nam skobe, ki precej olajšajo napredovanje. Jeklenica je tu nekoliko ohlapna, kar naredi stvari bolj zanimive (beri težke) 😁. Po kakih 10 minutah sem na vrhu te ferate, od tam sestopim nekaj minut do klopce in se ponovno povzpnem do vstopa v ferati. Tokrat izberem težjo smer, ki je označena z oceno D/E. Ima dva vstopa: desno je prb. 3 do 4 metre previsnega vzpona z zelo slabimi stopi, ki ima oceno E. Pogledam, kaj in kako, pa si hitro premislim 😂😎 tako da vstopim nekaj metrov bolj levo, tam je lažje (napis na skali D/E). Hitro sem v zelo strmem svetu oz. v steni s slabimi stopi. Nad menoj je zelo strm vzpon, skala pa je še nekoliko vlažna od včerajšnjega dežja. Drsi mi, tako da se bolj ali manj le na roke potegnem čez. Tudi nadaljevanje je zelo zahtevno in strmo, le tu in tam je kak dober stop, da si lahko malce odpočijem. Še dobro, da jeklenica tu ni ohlapna. Kar dobro sem se natelovadil do vrha ferate, ki je blizu. Povzpel sem se še nekaj minut navzgor do klopce z razgledom, kjer sem si privoščil nekaj pavze in počitka. Sestopil sem proti izhodišču, a mi tistih nekaj previsnih metrov ni dalo miru, zato sem se še enkrat vrnil na vstop ferat. Odložim vse, razen opreme za plezanje in se podam tja. Imel sem vlažne podplate, stopi so itak slabi, tako, da sem se pošteno namatral, da sem se privlekel čez; z nogami si nisem mogel (ali pa znal) kaj prida pomagati. Danes sem bil vztrajen (beri siten) 😂 in tako mi je le uspelo. Sej ne, da bom kaj lažje zdaj živel zaradi teh nekaj previsnih metrov, ampak je bilo prav zanimivo vse to skupaj za probat 😀 da bom vsaj vedel, kako zahtevno je iti čez previs E težavnosti. Si mislim, da prav veliko previsov ne bom več videl od blizu 😎. Ko si malce oddahnem sestopim po poti nazaj do izhodišča.

Težavnost: leva ima oceno C, desna pa D/E. Obe sta zahtevni, desna seveda še precej bolj, saj ni skob, tudi stopi so večinoma majhni, tako da roke tu nekoliko bolj trpijo. Da ne omenjam previsa 😎 drugače pa zanimiva, a zelo zahtevna izkušnja.