PrimožGrahelj's blog: Od Križevnika (1909 m) do Žvižgovca (1870 m) in še kaj vmes

Po kar dolgem času sem spet začutil željo, da grem na kakšno visokogorsko avanturo in da to tudi izrazim v besedi 😀.
Tako sem se v soboto, poln energije in željan lepe dogodivščine, odpravil iz Robanovega kota po cesti proti Robanovi planini. Lepa dolina, ni kaj dodati 😀. Ko sem prišel do ograje na spodnjem robu planine sem zavil levo, se spustil čez strugo in nato rahlo v levo v gozd. Očitno sem bil preveč neučakan, saj sem že po slabih 50 metrih videl grapo in šel kar po njej. Bila je sicer lepo kosmata (kot tista "prava"iz opisa), a kmalu pridem do vode in vlažnih skokov, tako da sem vedel, da to ni to. Spustim se do vlake, ki seka pobočje in se spustim do prvega ovinka. Za robom je spet kosmata grapa. "Ta mora bit prava glede na opis" si rečem. In res je bila! Juhej 😀 to sem ugotovil pri prvem izmed dveh zahtevnih skokov, ki sem jih obvozil levo po gozdu. Kar lep čas nadaljujem po grapi, kjer je prijetno hladno. Ko grapa zavije desno ji sledim še nekaj minut, dokler se v desno ne loči manjša grapa obdana z rušjem v katero grem, kmalu pa pred strmimi skoki spet desno v strm gozd vse do prečne poti, kjer zavijem levo (desno naj bi šla stezica vse do Žvižgovca, a baje je ta stezica zelo zelo zahtevna; kasneje sem jo gledal z druge strani). Kmalu sem spet v pristopni grapi, po nekaj 10 metrih že zavijem levo iz nje na poraščen rob, kjer ulovim stezico in ji sledim. Hitro dosežem novo, travnato grapo, in ji sledim strmo navzgor. Tu spodaj je na levi strani tudi brezno. Na robu sem spet ujel dobro stezico, kateri sledim. Lepo vodi med rušjem, veje so požagane. Mimo rdeče kotanje se strmo vzpenjam vse do roba grebena, kjer stopim na stezo z nasprotne strani. Zavijem levo in po 15 minutah sem bil na vrhu Križevnika (1909 m). Mmm, kak je lepo tu gori 😀 tu srečam nekaj ljudi, tudi poznavalca teh krajev, tak da mi vprašanj zanj ne zmanjka 😁. Sestopil sem proti Polšakovi planini, a le do razpotja pri vrtači, kjer zavijem desno. Na jasi ulovim prej omenjene ljudi in prej omenjeni poznavalec teh krajev mi pokaže skrito razgledišče. Skozi pas rušja (začetek je težko viden) se vzpnem in nadaljujem po ozki poseki vse do razglednega roba na grebenu Poljskih (Poljšakovih?) devic. Vrnem se na jaso, si vzamem nekaj časa za počitek, nato pa nadaljujem po dobri stezici. Kar nekaj časa se vzpenjam. Višje zavijem desno po svoje po prehodih proti grebenu. Očitno sem našel dobre prehode, saj ni bilo nič pretikanja skozi rušje. Hitro sem dosegel Moličko peč (2029 m), še malo kasneje pa tudi Veliko Zelenico (2114 m). Tu piha hladen veter, zato hitro nadaljujem po lahkem grebenu na Veliki vrh (2110 m). Sestopil sem po markirani poti proti Pragu in desno proti Molički planini. Gledal sem ga, bral o njem in me je matral - govorim o Žvižgovcu hehe 😂 😎. Na desni strani opazim veliko posekanega rušja in prehod v pravi smeri. Grem preverit, itak. Na robu se mi odpre pogled in kar srce mi zaigra, ko vidim ozko poseko daleč pod vrh. "To pa morem probat" sem si rekel. Sestopim v kotanjo in sledim poseki navzgor do roba, kjer sem pod vršno glavo. Zavijem levo in iščem prehode, malce tudi poplezam. Vsega skupaj sem hodil samo kakih 20 metrov po rušju, sicer pa se mi zdi, da sem našel odlične prehode. Hitro sem dosegel vrh Žvižgovca (1870 m), kjer sem zažvižgal kolikor sem le mogel hehe 😂. (Op: nekdo me je opozoril, da se mu zdi, da je Žvižgovec okno tik vrhom in ne vrh, tako da zdaj pa res ne vem kako je s tem). Opazujem prej omenjeno prečno pot pod danes prehojenimi vrhovi. Izgledalo je divje. Postavil sem tudi tri manjše možice, če se najde še kakšen navdušenec, ki bo šel tja gor. Vrnem se na markirano pot in se sprehodim še do Moličke planine in si ogledam kapelo. Lepo 😀. Sestopil sem po markirani in sprva zavarovani poti v Robanov kot. S te strani je Žvižgovec dosti bolj divji. Zgornji del je zahteven in krušljiv, nižje pa se pot lepo spušča do Robanove planine, od tam pa sledim cesti do avta.
Zapeljem se do konca ceste v Logarski dolini, od tam pa se sprehodim še do slapa Rinka, ki je res 😍. Za posladek na koncu dneva pa še opazujem gore, ki so obarvane v zahajajočem soncu 😍. Krasna tura, krasen dan! 😀

Razmere: poti so kopne. Vzpon na Križevnik je zahteven, tako tehnično kot orientacijsko. Greben ni posebno zahteven, tut Žvižgovec po tem pristopu ni preveč zahteven. Spust v dolino je krušljiv.