PrimožGrahelj's blog: Po brezpotjih Mokrice (1853 m)

Začnemo na parkirišču pri spominskem parku. Sledimo spodnji cesti, ki hitro prečka strugo in nas pripelje do njenega konca v Kurji dolini. Tu zavijemo desno na kolovoz, ki se kaj kmalu spremeni v pot. Spustimo se levo v strugo in na nasprotni strani najdemo dobro stezico, ki se dviguje skozi gozd. Kmalu smo na križišču; najprej gremo levo in pridemo do roba grape Veliki Krvavec. Glede na opis to ne bo ok, zato se vrnemo in izberemo drugo stezico. Vzpenjamo se proti stenam in po desni obkrožimo en kucelj. Prečkamo grapo, nato pa zavijem levo. Nad sabo zagledamo gospoda, ki se vzpenja pred nami. Prav smo! 😀 Dvigujemo se ob vlažni grapi in nato levo po strmih travah na greben. Kaj kmalu se pojavijo možici in dobra stezica, juhej! 😀 Smo na grebenu desno od grape Veliki Krvavec. Presenetljivo dobra stezica nas vodi strmo navzgor med požaganimi vejami rušja. Kakšen luksuz! 😍 😂 višje se približamo grapi in se vzpenjamo ob njej do previsov, kjer nas možic usmeri desno. Po kratkem spustu smo na šodru, po njem pa navzgor v podrto grapo, kjer tudi malce poplezamo (do I, krušljivo). Še nekaj krasnih prehodov 😍 in smo pod stenami, kjer prečimo v levo. Tu ulovimo gospoda, ki mu že ves čas sledimo in ugotovimo, da se poznamo po objavah na strani hribi.net. Ker smo gorniki podobne "sorte" 😂 se hitro ulovimo v debato. Skupaj nadaljujemo do roba, kjer sledi kakih 50 višinskih metrov spusta ob krušljivi grapi, nato pa desno navzgor. Tu in tam malce poplezamo navzgor po šodru ali skalah. Smo pod oknom Velb 😍. Prečka v levo nas pripelje na rob, od tam pa vzpon po travah in med rušjem. Na začetku je strmo, višje pa se malce položi. Nekaj metrov desno od steze se dvignemo do Velba, nato pa nadaljujemo z vzponom. Brez težav (in brez pretikanja!) dosežemo rob grebena in markirano pot, kateri sledimo levo in v 5 minutah smo na vrhu Mokrice (1853 m). Vzamemo si nekaj pavze. Še vedno smo v megli, se pa nad nami že sveti. Odločamo se med dvema možnostima za sestop. Glede na to, da ima gospod sled proti Medvedji jami, nas prepriča, da gremo kar tu dol. Z Mokrice gremo v smeri Kompotele dobrih 5 minut, nato pa levo navzdol po travah in v meglo. V taki vidljivost in ob nepoznavanju sami tu dol v takem ne bi šli. Tako pa smo imeli vodnika, ki je pogosto preverjal, če smo blizu shranjene sledi in nas usmerjal. Nižje ulovimo solidno stezico in ji sledimo v desno čez ozek prehod in naprej proti ostankom pl. Ovčarija. Nadaljujemo proti Medvedji jami, a se držim bolj v levo. Zakaj bi sestopili po običajni poti, če pa lahko naredimo stvari še bolj zanimive? 😀 😂 kmalu dosežemo prečno stezico, ki preči pobočja daleč proti levi. V gozdu se da stezici lažje slediti, v travah pa se malce izgublja, a mi se ne damo in kaj kmalu se znajemo na enem krasnem robu, kjer si malce odpočijemo. Navzgor je celo še nekaj vej odžaganih, a mi seveda gremo navzol. Kakšne stezice naj tu ne bi bilo (kasneje smo izvedeli, da naj bi šla ena stezica mimo tistih požaganih vej, nato pa malce prečno in potem navzdol proti dolini). Vrnemo se kakih 50 metrov, nato pa začnemo sestopati naravnost navzdol po gozdnem brezpotju. Iščemo bolj položne prehode. V praksi to pomeni, da gremo sprva rahlo v desno, nižje pa rahlo v levo. Kar nekaj časa sestopamo, preden dosežemo kolovoz, ki mu sledimo navzdol do ceste čez Brsnike. Po tej cesti sestopimo do mesta, kjer se cesta združi s cesto skozi dolino Korošica, od tam pa je do avta na Kraljevem hribu še 5 minut. Še nekaj logistike in vsi smo pri svojih avtih. Že zdaj lahko rečem, da je tale Mokrica polna čarov 😍. Poleg vsega imamo tudi prvenstveno smer, in to v sestopu! 😂
Prav lepo se mi zdi, da smo srečali gospoda in skupaj nadaljevali. Poleg vsega je bil za sestop še naš navigator 😂. Jaz sem izvedel polno novega, tako, da hvala ti za vse 😀. To pa še ni bilo vse. Po tako lepi turi me je čakal še prijeten večer, ki sem ga preživel na Gorenjskem. Res, kakšen dan! 😀

Razmere: gre za zelo zahtevno brezpotje, nekajkrat smo tudi poplezali (I). Teren je pogosto strm, mestoma tudi krušljiv. Orientacija je zelo zahtevna. Stezice so boljše in slabše, možici pa le mestoma.

Zahvaljujem se vsem, ki ste pomagali narediti to nedeljo tako lepo 😀.