PrimožGrahelj's blog: Hribi okrog Mosta na Soči

V petek zjutraj štartava s parkirišča blizu vasi Modrej. Kreneva mimo cerkve sv. Maverja in transformatorske postaje pod pobočje Senice, kjer najdeva stezo, ki se zložno vzpenja daleč proti desni. V levem ovinku se spustiva po slabši stezici v desno proti Baškem Špiku (346 m). Upal sem na lep razgled na Bačo spodaj, dobil pa sem kup robidovja 😂. Tudi prav hehe 😀. Vrneva se na pot in ji slediva do ceste in naprej do križišča, kjer zavijeva desno po svoje direktno proti vrhu Senice (658 m). Do tja hodiva skozi gosto bukovo mladje. Vrneva se do križišča in slediva stezi do razgledišča Senica (590 m). Kar lušten razgled 😀. Sestopiva po strmi poti proti Modreju, nato pa skozi Most na Soči in naprej po poti ob Soči proti vasi Modrejce. Kako luštna vas je to! 😀 Skoznjo se vzpenjava levo do table za Bučenico, ki naju povede v desno. Slediva prijetni stezi, ki se vije navzgor proti grebenu. Višje opaziva na desni dobro razgledno točko (čudovit pogled na Tolmin z okolico 😍), še eni taki točki slediva v levo proti Špikcu (462 m). Do vrha Bučenice (510 m) tudi ni več daleč. Tudi od tu je bil čudovit pogled na okolico Tolmina. Kakšno lokacijo ima! 😀 Po pavzi se spustiva po kolovozu na drugo stran do ceste, tam pa zavijeva rahlo desno in slediva oznakam Poti Miru. Hitro doseževa cerkev na Mengorah (453 m). Še naprej slediva Poti Miru, vmes pa skočiva še na bližnji Kuk (457 m). Vmes si ogledava nekaj ostankov iz časa Prve svetovne vojne, ki so ob prej omenjeni poti. Počasi se spuščava proti bližnji cesti in ji slediva do prevala Poljance, kjer pa le prečkava glavno cesto in slediva makadamski cesti na oni strani. V ostrem levem ovinku slediva kolovozu proti desni, ki je višje vse slabši. Večkrat tekom ture si pomagava s sliko GPS sledi, ki jo je pred časom z nami delil Leopold (hvala, je prišlo prav 😀). Ko se vlaka konča greva po svoje v levo navzgor do naslednje vlake, kateri slediva v desno do skromne hiške, tam pa zavijeva desno na bližnji Selski vrh (588 m). Vrneva se do hiške, tam pa opaziva oznake za Sela pri Volčah. Spustiva se v tej smeri. Stezica zavije levo in se sprva drži grebena, nižje pa se v ključih spušča. Na robu prej omenjene vasi doseževa cesto, kjer zavijeva levo in se skozi Kozmerice spustiva proti izhodišču.

Razmere: nad 500 m je bilo nekaj snega, mestoma je bila pot poledenela. Večinoma sva hodila po neoznačenih stezicah, marsikje je orientacija zahtevna.

Zahvaljujem se bratu za družbo na tej turci 😀