PrimožGrahelj's blog: Veliki Koritnik/ Trogkofel (2279 m) in Zottach Kopf (2032 m)

V sredo zjutraj se štirje odpeljemo do kraja Tablja (Pontebba) in nato naprej po ozki in mestoma strmi cesti v smeri prelaza Lonice (Passo del Cason di Lanza). V tem predelu se izvaja sečnja in spravilo lesa, zato smo morali nekajkrat malce počakati. Na prelazu smo imeli zajtrk ob jutranjem soncu. Podali smo se po cesti, kjer poteka pot z oznako 439. V iskanju bližnjic smo malce zgrešili smer, a smo se hitro našli in nadaljevali kar po cesti. Višje se ta konča in začne se mestoma strma in zaraščena pot, ki nas pripelje blizu vznožja sten Koritnika. Tu zavijemo desno na pot z ozanko 403 in ji sledimo. Kmalu se odcepi prvi možen vzpon proti vrhu, mi gremo naprej še nekaj 100 m do mesta, kjer se odcepi druga varianta vzpona - ferata Crete Rosse. Primerno se opremimo, nato pa se podamo proti jeklenicam, ki nas vodijo navzgor. Mestoma je ferata kar strma in zahtevna. Dobro nam gre in kar hitro smo pri vpisni skrinjici tik pod vrhom tega dela. Smo na vršni planoti in do vrha nas čaka še dobre pol ure hoje po razgledni poti, ki pa ob vseh debatah zelo hitro mine. Veliki Koritnik (2279 m) je zelo razgledna gora. Dolgo bi pisal, kaj vse se vidi z vrha. Tu imamo daljšo pavzo za malico in počitek. Zamislili smo si, da bi sestopili po drugi poti, zato nadaljujemo po drugi strani hriba čez zanimiv kraški svet. Opazujemo svizce na poti. Ne daleč stran je razpotje; lahko bi šli po krajši (običajni) poti s planinskimi markacijami, ampak smo se dogovorili, da gremo po poti z modro-oranžnimi oznakami (Alta Via CAI Pontebba). Na robu je opozorilna tabla, pred nami pa strm spust ob jeklenicah. Zavijemo levo v šoder in nato naprej po zanimivih prehodih. Večkrat moramo poplezati, steza je mestoma izpostavljena, a odlično markirana. Večinoma prečimo pobočja pod skalnimi špicami. Smeha, zanimivih debat in dobrega vzdušja nam ne manjka :). Kar nekaj časa poplezavamo sem ter tja, med skalami, travami in šodrom, dokler se za ovinkom ne prikaže naš drugi in s tem tudi zadnji vrh. Alta Via gre naprej in pride malce nižje, mi pa se kar od tu podričamo po šodru desno in nato navzgor do poti, ki vodi na Zottach Kopf (2032 m), katerega dosežemo v nekaj minutah (zadnjih 10 m moramo malce poplezati). Krajša pavza, nato pa spust po poti v smeri sedla Val Dolce. Tu vmes je meni zelo zanimiv svet. Na sedlu zavijemo levo in se rahlo spuščamo. Ob poti si pogledamo še zanimivo jamo (Grotta di Attilla). Sledi še sestop po poti 458 vse do izhodišča, vmes pa že delamo plane za naprej. Kako lepo je to slišati :). Pri avtu naredimo še zadnjo pavzo za malico, nato pa spust nazaj do Trbiža, kjer nas zapusti Alja, mi trije pa se zapeljemo čez Predel nazaj proti domu.

Zahtevnost: vse poti so markirane. Ferata je kratka, a mestoma kar strma in zahtevna. Tudi Alta Via je zahtevna in izpostavljena, zavarovana le na najtežjih mestih.
Zame je bila Alta Via odlična popestritev ture, pot močno priporočam, seveda ob primernemu znanju.

Hvala vsem trem za zanimivo turo, debate, smeh, fotke in še marsikaj :)