Ko je napovedano tako lepo vreme in še temperaturna inverzija potem skoraj moraš iti v hribe, če si le prost. To se je zgodilo ta petek. Z Gašperjem sva izbrala dolgo turo nad vasjo Žaga (pri Bovcu).
Ob 5:30 sva se že peljala proti izhodišču. Ko sva pojedla zajtrk sva se hitro odpravila po markirani poti proti planini Baban. V dolini je bilo zelo hladno, že 10 minut višje pa je bilo kar nekaj stopinj topleje. Markacije naju povedejo desno bolj strmo navzgor. Hitro sva na soncu, kjer postane še bolj toplo. Mimo opuščene hiše se začneva dokaj strmo vzpenjati po poraščenem robu, kjer je pot mestoma izpostavljena in zahtevna. Po 45 minut vzpona po gozdu doseževa planino Ognjenik. Po krajši pavzi nadaljujeva skozi zelo lep bukov gozd navzgor. Višje doseževa široko pot, pravo cesto, ki naju popelje skoraj do planine Baban, ki leži na zelo razglednem travnatem pomolu sredi pobočja. Planina je super razglednik. Tu gori je kar 10 stopinj! V dolini pa opazujeva temo in slano, ki prekriva del doline. Fascinantno! Malo se spustiva nazaj in nadaljujeva naprej po široki poti navzgor (markirana pot pred planino zavije levo v travnato dolino, kjer sva sestopila). Tu markacij več ni, toda težav ni. V zmernem vzponu prideva iz gozda na travnata pobočja. Še 15 minut naju loči do stika te poti z potjo, ki pripelje z Gozdeca. Po krajšem vzponu se pred nama pokaže najin prvi cilj v vsej svoji veličini. Zapustiva "glavno" pot in zavijeva desno, kjer slediva poti in možicem sprva prečno proti desni, višje pa strmeje navzgor. V slabe pol ure vzpona doseževa Mali Babanski Skedenj (1963 m). Tik pod vrhom morava tudi malo poplezati. Odpre se nama pogled daleč naokoli. Po malici se spustiva po isti poti do manjšega sedla, kjer možic nakaže prehod v desno. Zelo hitro sva spet na "glavni" poti, kateri slediva navzgor. Višje prečiva pobočje po lepo nadelani poti, dokler ne doseževa vršnega pobočja. Tu slediva možicem v ključih vse do vrha Velikega Babanskega Skednja (2121 m). Razgled fantastičen, fascinanten je tudi pogled na del Bovške kotline, kjer je še vedno temno in vse belo od slane. Ko se naužijeva lepot nadaljujeva po grebenu proti zahodu in nato sestopava v smeri Velike Babe. Svet je polen lukenj, žlebov in prelomov, kjer pazljivost ni odveč. Iščeva najboljše prehode, brez lažjega plezanja ne gre. Po pol ure sva na meliščih in se vzpenjava proti sedlu Med Baban, kjer pogledava v Rezijo (čudovito!!) Sledi strm vzpon do vrha Velike Babe (2160 m). Na eni strani vidiva Snežnik, na drugi pa Julijske in Karnijske Alpe ter Dolomite. Medtem se je pooblačilo in postalo je bolj hladno. Ura je bila že 13:30, zato se nisva prav preveč obirala in kmalu začela sestopati. Pred sedlom zavijeva desno in nadaljujeva po markirani poti, ki je kar težko sledljiva. Zavijeva levo v izrazito travnato dolino. Pot gre nekaj metrov levo nad dnom doline gledano navzdol. Na sredi doline opaziva mrtvega gamsa tik pod stezo. Nadaljujeva po uhojenih travah, ki mestoma precej drsijo. Taki poti slediva vse do planine Baban, kjer skleneva krog. Do Žage sestopava po že znani poti. Bližje kot sva dolini, vse hladneje je. Ko doseževa izhodišče so gore že obarvane v škrlatne barve. Po malici se odpeljeva nazaj proti domu.
Zahtevnost: zelo zahtevna neoznačena pot (malo brezpotja), vmes moramo kdaj tudi poplezati. Del poti je markiran, a so markacije obledele, pot pa slabo vidna. Pomagajo nam tudi možici. Tura je dolga in naporna z veliko višinsko razliko, večjo kot 2000 m.
¸
Ni komentarjev:
Objavite komentar