PrimožGrahelj's blog: Težak Cjajnik in šodrasti Košutnikov Turn

Ker je bila vremeska napoved dokaj dobra smo sklenili, da se bomo v soboto spet odpravili v gore. Štart nekaj minut čez 3:00 zjutraj. Pri Škofji Loki pa gledamo skozi okno, nebo je bilo prekrito z oblaki, nekje na SZ države se je celo bliskalo. Po ogledu radarske slike (nevihta pri Bovcu) se odločimo, da spremenimo lokacijo in opustimo turo v Julijske Alpe. Odločimo se za Cjajnik (1965m). Čez Ljubelj se zapeljemo do koče pod Košuto. Preden smo pomalicali nas je ploha pregnala nazaj v avto. Pred štartom sta bili še dve manjši plohi. Malo sem že obupaval nad vremenom in izvedbo te ture. "Če smo že tuki, bomo vsaj probal" smo si bili enotni. Medtem prispejo na parkirišče še eni Slovenci, ki so šli v isto smer. Kljub vsemu smo se ob 6:40 odpravili proti Cjajniku. Zadetek v polno. Ko smo hodili po meliščih so se oblaki trgali in kmalu je posijalo sonce. Pred vstopom v plezalni del smo se primerno opremili. Sedaj pa je šlo zares.

Obšli smo snežišče in kar takoj prijeli za jeklenice, ki so nas vodile strmo navzgor. Kmalu nas že čaka prvo težje mesto, ki pa nam ni povzročalo težav. V nadaljevanju smo prečili ozke in izpostavljene police. Spet je pot zavila kar konkretno navzgor. Ves čas smo hodili skupaj s skupino 4 Slovencev. Ko zagledamo rušje sledi spet nekoliko lažji del poti. Za ovinkom zagledamo vršni stolp Cjajnika. Enkratno. Spet prečimo proti desni. Po zelo izpostavljeni prečki stopimo na raz grebena, kjer se spet navpično povzpnemo. Še kratko prečenje in smo pod vršnim stolpom. Tu je razpotje. Desna, nekoliko lažja pot (težavnosti C) preči pobočja pod vrhom, nato pa se povzpne na vrh. Mi nadaljujemo levo, po težji poti (težavnost D), ki se navpično vzpenja proti vrhu. Na enem delu je celo rahlo previsno. Oprimkov in stopov je malo, pomaga nam le nekaj skob, tako da je bilo veliko vlečenja po rokah. Res je lep občutek biti v navpični steni, v popolni izpostavljenosti. Seveda ta pot zahteva precej moči v rokah, trezno glavo in popolno hladnokrvnost pred globino. Zelo je priporočljiva kakšna plezalna izkušnja. Ko pridemo ven iz navpičnega sveta že stojimo na vrhu enega najtežje dostopnih vrhov v okolici, na katerega pelje markirana pot. Slikanje in požirek pijače, nato pa kar nadaljujemo. Prestopimo na južni stolp, zatem pa sledi navpičen spust proti Cjajnikovi škrbini. Spet smo več ali manj odvisni od rok. Po 15 minutah spet stojimo na trdnih tleh, kjer si kar malce oddahnemo. Odločimo se, da sledi malica na grebenu, zato se poženemo navkreber. Dokaj strma pot nas po 20 minutah pripelje na mejni greben Košute, kjer pogledamo na slovensko stran. Tam sledi malica in nekoliko daljša pavza. Čaka nas dobra ura hoje po grebenu. Povzpnemo se na Užnik, sledi prečenje Macesja, kjer spet primemo za jeklenice. Po spustu pridemo na sedlo, kjer se nam priključi več poti, tudi naša sestopna pot. V 15 minut se po skalah povzpnemo na najvišji vrh Košute - Košutnikov Turn (2133m). Spet srečamo naše kolege z Cjajnika. Spet malo počivamo. Spust do sedla je po isti poti, tam pa nadaljujemo na severno stran po avstrijski ferati ÖTK Steig Neu, ki pa je lažja kot pot na Cjajnik. Zelo šudrasta pot nas pripelje do visečega mostu. Tu sta spet dve možnosti. Ena pot gre pod mostom in se nato strmo spušča do melišč pod steno. Mi izberemo pot, ki preči ta most in se z sosednjega stolpa spusti na melišča. Prvi stop na most je zelo zoprn in kar malo ti je težko, saj se most malo "posede" ter premika levo-desno. Vmes se moraš nekajkrat prepeti, kar tudi ni prijetno. Hodiš po lesenih kolih, ki so široki le okoli 10 cm in so še kar narazen. Za to prečenje potrebuješ predvsem pogum in umirjeno glavo. Pozoren moraš biti tudi na to, da postaviš nogo čimbolj na sredino kola, čene se most nagne na stran, na kateri imaš nogo. Sledi še spust po bolj in manj strmem terenu do melišč. Tam slečemo plezalno opremo in malce popijemo. Spust po meliščih je hiter in kmalu smo v gozdu. Do koče nas čaka še 15 minut hoje.

Tam se preoblečemo in pripravimo za odhod. Odločimo se, da bi se šli nekam malo umit. Na poti vprašamo domačina, ki nam pove za lepo jezero, kjer se lahko kopamo. V 10 minutah smo že tam. Voda je imela okoli 20 stopinj in je bila odlična. Nič ne paše bolj po taki turi kot ohladitev v vodi. Okoli 16:00 se odpravimo proti domu.

Idejo za to pot smo dobili tukaj:
http://www.hribi.net/izlet/koca_pod_kosuto_kosutnikov_turn_cez_cjajnik/11/331/1793
sestop:
http://www.hribi.net/izlet/koca_pod_kosuto_kosutnikov_turn_otk_steig_neu/11/331/1791

Tura, kot jo je videl moj brat: http://graheljsblog.blogspot.com/2014/07/cjajniklarchenturm-in-kosutnikov-turn.html

Hvala obema udeležencema za dobro družbo ter Tiborju za prevoz. Hvala tudi ekipi 4 kolegov, ki so nam delali dobro družbo in prispevali nekaj slik. Bilo je izjemno :)