PrimožGrahelj's blog: april 2025

torek, 8. april 2025

Hribčki okoli Bleda - 6.4.2025

Začel sem pri Selškem mostu (Selo pri Bledu). Odpravil sem se po makadamski cesti v smeri vasi Ribno. Kmalu zavijem levo v smeri Ribenske gore (587 m). Nekaj časa se položno vzpenjam sem ter tja, nakar zavijem levo in se strmeje vzpnem proti omenjenemu hribu. Do vrha me vodi simpatičen grebenček, ki spominja na visokogorje 😀 tudi nekaj varoval je na poti. Sestopim po drugi strani proti vasi Ribno, nato pa nadaljujem v smeri Sela pri Bledu. Še pred njim zavijem desno na kolovoz in mu sledim do vznožja naslednjega hribčka, kjer zavijem desno in sledim stezi na bližnji Homc (523 m). Kratek sestop na drugo stran, nato pa spet navzgor, tokrat v smeri Dobre gore (620 m). Brez težav se vzpenjam po zmerno strmi poti do vrha, kjer se usedem na klopco in uživam v soncu in razgledu (malce manj pa v hladnem vetru) 😎. Sestopim po strmi vlaki v smeri Bleda do spodnje ceste, se spustim proti desni, nakar me oznake za Stražo (646 m) usmerijo levo. Prijetno je, tudi kakšne gužve tu še ni bilo. Mimo razgledne točke in številnih fitnes naprav dosežem prej omenjeni vrh, kjer je tudi vrh smučišča. Pogled naokoli je 😍. Vzamem si nekaj pavze, nato pa sestopim v smeri vasi Mlino. Tam se odločim, da obiščem še bližnji vrh z anteno na vrhu, Kozarca (558 m) se imenuje. Hitro sem na vrhu in spet uživam na razgledni klopci. Spustim se v Mlino in nadaljujem do Blejskega jezera, kjer pa je že precej več ljudi, kot po hribčkih. Sprehodim se ob jezeru v smeri Zake. Narava tu je čudovita, ni kaj reči 😀. Kmalu sem prečkal cesto in zavil levo v smeri Male Osojnice (691 m). Pot je mestoma kar strma, v pomoč so tudi varovala. Ko se teren položi je na levi strani razgledna točka. Razgled na okolico je 😍. Pričakovano pa je tu vse polno ljudi, tako da hitro nadaljujem malce naprej in v levo do naslednje klopce, kjer pa že ni nikogar več 😎 Povzpnem se še na nekoliko višjo Veliko Osojnico (756 m), do katere se hodi kakih 15 minut. Spustim se v smeri Zake, a vmes obiščem še bližnjo Ojstrico (611 m), s katere je razgled prav tako čudovit. Tu si vzamem nekaj več pavze, malce si oddahnem in se razgledujem naokoli. Je kaj videti 😀. Sestopim v smeri Zake do ceste, nato pa po njej v smeri izhodišča. Malce se iščem po ulicah in cestah, tudi s pomočjo domačina najdem pravo pot. Ko na daleč zagledam avto sem kar vesel, da sem spet na znanem terenu. Do izhodišča pridem po makadamski cesti med polji. Lepa turca je za mano 😀.

Razmere: mestoma je na poti kakšno varovalo, teren pa nekoliko zahteven. Smerne table so kar pogoste, tu pa tam pa sem se tudi sam malce iskal, predvsem doli v mestu in okoliških vaseh.

Straža levo in Dobra gora desno

Kratek, a zanimiv greben

Ribenska gora

Ribno z okolico

Babji zob, desno vrhovi okoli Bohinjske Bele

Homc

Zakaj bi hodil 20 minut do vrha, če lahko samo 15? 😂😂

Selo pri Bledu

Pečine pod vrhom

Razgledišče pod Stražo

Na Straži

Blejski grad, zadaj Boršt, Hom, še bolj zadaj Golica z okolico

Kozarca

Na Kozarci

Ob jezeru

Spet navzgor, kot že ničkolikokrat danes

😍

Nekaj izmed prej prehojenih hribčkov, zadaj malo Karavank in več Kamniško-Savinjskih Alp

Pod Ojstrico

Ni slabo hehe

😍

Spet na Bledu, v smeri izhodišča

ponedeljek, 7. april 2025

Po Jelovici - Partizanski vrh (1411 m) z okolico - 5.4.2025

Jutro sem si polepšal z nekoliko nepričakovanim, a zelo lepim sončnim vzhodom 😍.
Tokrat sem s hojo začel na robu vasice Jamnik. Sledil sem markirani poti v smeri Bele peči (1133 m, ponekod tudi 1158 m). Večinoma sem se vzpenjal po vlakah v južni smeri. Zadnji strmejši vzpon me pripelje na prej omenjeni vrh, kjer se na hitro razgledam, nato pa nadaljujemo na bližnjo cesto, ki jo kmalu zapusim in nadaljujem po vlakah, višje pa stezi. Svet tu okoli je zanimiv, poln kraških pojavov, podobno kot v Trnovskem gozdu. Poslušam zvoke narave in uživam, kolikor le zmorem. Lepo je 😀. Do Britmance (1231 m) ni več daleč. Malce pavze, nato pa nadaljujem po stezi, ki me vodi po grebenu ali blizu njega. Teren se malce spušča, pa spet vzpenja. Stezici se večinoma da kar dobro slediti. Vmes prečkam tudi več vlak, a smer je znana. Približno v smeri severo-zahod grem 😀. Greben ima več razglednih mest. Prečkam Grosel (1342 m) in nadaljujem še nekaj časa, nakar se začnem spuščati in kar naenkrat se znajdem pri majhni leseni koči, Lojzetova bajta naj bi bila to. Odlična lokacija, ni kaj. Na razgledni točki si vzamem nekaj pavze, nato pa nadaljujem na cesto in kmalu z nje levo po vlakah proti najvišjemu vrhu Jelovice. Malce sem se lovil, a tudi s pomočjo tehnike sem uspel najti Partizanski vrh (1411 m). Vrnem se nazaj na cesto, zavijem levo in nadaljujem. Vmes obiščem še bližnja vrhova, to sta Vratni rob (1370 m) in Jelenvrh (1334 m). Zanimiva imena, ni kaj 😀. Spet se vrnem na cesto in ji sledim, višje pa zavijem z nje po markirani poti. Vodi me malce gor in malce dol po gozdovih Jelovice. Še en bolj strm spust me čaka in že sem na Vodiški planini, pri tamkajšnjem Partizanskem domu. Nazaj se povzpnem do križišča, kjer me tabla usmeri v smeri Jamnika. Sprva še malce navzgor, nato pa se pot obrne navzdol. Na razgledni točki si vzamem še nekaj pavze, nato pa sestopam po vlakah, nižje pa po cesti do križišča poti, kjer zaključim krog. Kratek spust in sem na izhodišču, od tam pa se sprehodim še do bližnje cerkvice, ki je znana tudi po tem, da stoji na zelo razglednem kraju, z lepim ozadjem. Potrdim 😀. Vrnem se do avtomobila, nato pa sledi spust do prelepe vasice na Gorenjskem 😀.

Razmere: na poti ni bilo kakšnih posebnosti. Kar nekaj časa sem hodil po nemarkiranih stezah in vlakah, orientacija je mestoma zahtevna. Splača se iti v gozdove Jelovice in se naužiti tamkajšnjih lepot😀.