Ob svitu dneva spet naletim na skupino slovencev in skupaj rečemo kakšno hribovsko 😎 nato pa gremo vsak po svoje. Jaz se počasi pripravim in krenem v smeri koče Brazza. Nahrbtnik je bil težak, današnji plani pa ambiciozni 😀 spet zavijem levo in sledim stezi do škrbine Strmali in naprej proti Montažu. Ko se začne zahtevnejši teren se pojavijo tudi manjše zaplate snega, a nisem imel težav. Kakšno sem prečil, kakšno pa obšel. Višje gori sem na križišču poti, kjer zavijem desno v smeri zavarovane poti Leva. Pot preči po bolj ali manj izpostavljenih policah in je dobro zavarovana z jeklenico. Tudi tu prečim ali obhodim nekaj manjših zaplat snega. Za robom pridem v skalnato-travnat svet, jeklenic tu ni več. Nekaj 10 metrov, nato pa zavijem levo pri skali z lusko (možic) in se vzpenjam po dokaj strmem pobočju. Višje je vse bolj skalnato. Grem rahlo desno, da pridem do dveh plitvih grap, ki se dvigujeta proti grebenu. V grapah je nekaj snega, zato grem tam zraven. Gor grede se držim rahlo levo, nazaj grede pa grem nekoliko bolj desno (gledano od spodaj navzgor). Tu še enkrat srečam skupino treh slovencev, s katerimi sem se srečal zjutraj na Pecolu 😀 malce debatiramo, nato pa gremo vsak po svoje. Vzpon je kar strm, skalnat, mestoma je potrebno tudi poplezati. V pomoč so tudi možici. Ko dosežem greben zavijem levo in se povzpnem do najvišje točke. Špik nad Plazom oziroma Modeon del Montasio (2608 m) je krasen razglednik 😀 razgledujem se okoli in postane mi jasno, da bom moral spremeniti ambiciozen plan, ki sem ga imel. Me bo Lukec (spanje v bivaku Luca Vuerich) že počakal 😎😀 ko se naužijem razgledov previdno sestopim po strmem vršnem pobočju do zavarovane poti Leva in ji sledim levo, proti škrbini nad Cijanerico. (Sprva sem imel v mislih, da bi sestopil kar po pobočju Špika nad Plazom, ampak nisem bil ziher glede strmine in prehodov. Kasneje sem ugotovil, da bi šlo 😀 pa drugič.) Pot Leva nekaj časa preči, nato pa se začne spuščati proti prej omenjeni škrbini. Tudi tu je nekaj majhnih zaplat snega, težav nisem imel. Zadnji del spusta je bolj strm in zahteven. Na škrbini zavijem desno po stezici, sprva po snegu in šodru, nižje pa po nič kaj prijetnih travah. Malce zoprn sestop, ampak je šlo. Ko se priključim markirani poti ji sledim do koče Brazza, kjer debatiram z zanimivim američanom, s katerim skupaj sestopiva do izhodišča.
Razmere: na celotni poti sem prečil kakih 15 manjših zaplat snega, nekaj sem jih obhodil. Meni se ni nobena zdela pretirano problematična. Vršni vzpon na Špik nad Plazom je zahteven in mestoma kar strm, tudi plezalna pot Leva je zahtevna, a dobro zavarovana.
 |
| Jutranji pogled na Montaž |
 |
| Kaninski greben |
 |
| Gore okoli Rezije, zadaj Karnijske Alpe |
 |
| Tam gor sem hodil včeraj |
 |
| Pri koči Brazza |
 |
| V smeri Pipanove lestve, a ne povsem do nje |
 |
| Desno po poti Leva |
 |
| Po luštnih policah |
 |
| Pogled nazaj |
 |
| Ob manjši grapi proti grebenu |
 |
| Kar strmo in šodrasto... |
 |
| Še malo |
 |
| Špik nad Plazom, zadaj Vrh Brda in Montaž |
 |
| Zabuš, Klavni noži, Strma peč, gore nad Rezijo, pa Karnijske zadaj desno |
 |
| Nad Zajzero |
 |
| Proti vzhodu (Viš, Koštrunove špice..., zadaj Slovenski hribi) |
 |
| Kaninski greben |
 |
| Kar strm sestop, čeprav se morda na sliki ne vidi |
 |
| Spet na poti Leva |
 |
| Strmo, strmo |
 |
| Škrbina nad Cijanerico |
 |
| Znameniti obraz nad škrbino |
 |
| Škrbina |
 |
| Njihova sezona se počasi končuje |
